ZAVEST KRIŠNE

VAISHNAVA FOUNDATION

Sledeči stopinjam najodličnejšega oznanjevalca zavesti Krišne v zahodnem svetu

NJEGOVE BOŽANSKE MILOSTI A.C. BHAKTIVEDANTA SWAMI PRABHUPADE

ONSTRAN KONTRADIKTORNIH RELIGIJ

"Na nesrečo, tako imenovani privrženci skrenejo od navodil duhovnega učitelja in včasih ustvarijo svoj lasten izmišljen religiozni sistem. Drugače, različne religije ne morejo obstajati . . . Sedanje različne vrste religioznih in duhovnih sistemov se pojavljajo zaradi nepopolnih voditeljev . . ."

Pismo (76-4-4/2. april, 1976)

"Vsem mojim učencem sem dal navodila da jih sledijo za napredek, vendar, če nimajo želje slediti, potem kaj lahko storim?"

Pismo (75-2-6/3. feb., 1975)

Ta članek pokriva Šrila Prabhupadovo voljo, pismo iz julija 1977, ključno besedo (napravljeno v kontroverzno besedo skozi leta) v tem pismu, kot tudi bistvo tega kaj to pismo je in kaj ni avtoriziralo. Rittviki in združen ISKCON predlagajo kontradiktorne religiozne in duhovne sisteme. Oba sistema sta v končni fazi izmišljena, ampak, kot pravi pregovor, "Bog je v detajlih". Ko detajli niso pravilno predstavljeni, je v njih nekaj druga kot Bog. Julijsko pismo in Prabhupadova volja zahtevata biti razumljena v pravilnem kontekstu in v nekaj detajlov. Naša razprava priskrbuje nekaj te potrebne jasnosti.

Podobno, ta članek bo skušal doseči blagoslove parampare in paramatme, ne s ponujanjem kakšnega kičastega predgovora ali posvetne invokacije. Ti so v redu, seveda, ampak ta članek bo pomagal samo bhaktam, ki so sposobni za takšno pomoč, sposobni dojeti njegovo jasnost. Večino teh prabhujev bi odbilo, če bi morali bresti skozi dolge invokacije in podobno. Kopati skozi to kompleksno temo je dovolj nadležno. Tako, preidimo naravnost k pridiganju.

Potrditev ene teze rezultira v logični izključitvi vseh drugih, ki ji nasprotujejo in so kontradiktorne. Ta izključitev ima velik učinek na duhovno rast in ta vsili dinamične spremembe v inteligenco. Ko sta logika in avtoriteta verodostojni, so te spremembe evolucijske. Ko je nekaj oboje, šastrično in logično, avtomatično razbije in uniči vse kar je prej to zakrivalo.

PRIČEVANJE IZ DRUGE ROKE NI DOKAZ

". . . ni podano navzdol takšno kot je. Lahko da so napravili nekaj sprememb. Ali pa niso podali navzdol."

Sobni pogovor 5-9-75

Če je obstajala jasna in nedvoumno posneta izjava Šrila Prabhupade--v kateri je dal vedeti, da je rittvik-za-zanamstvo njegovo navodilo za nadaljevanje njegovega Hare Krišna gibanja--potem bi pričevanje iz druge roke, ki potrjuje to navodilo, lahko bilo sprejeto kot dokaz. Nimamo, kakorkoli, nikakršnega jasnega ukaza s strani Prabhupade za kreacijo rittvik uredbe. Menda je rekel nekaj podobnega pomočniku svojega vodilnega sekretarja v vrtu v Vrindavanu 8. julija . . . ali je bilo 6. julija . . . ali je bilo prej v maju?

Tukaj je nekaj problemov s to "Prabhupada je rekel" sporno točko. Prvič, pogovor ni bil posnet. Če je bil, potem bi lahko vedeli, če ga je ta pomočnik pravilno prenesel, ali ga nenamerno spremenil, ali ga ni pravilno prenesel. Naslednji problem je, da je bila prisotna tretja oseba: prej omenjen vodilni sekretar. On se ne strinja, da bi Prabhupada rekel karkoli odločilnega v zvezi z rittvik-za-zanamstvo skozi ta pogovor.

Ah, ampak ta sekretar je šel do nekega drugega bhakte (je bilo to isti dan?) in mu povedal o tej uredbi. Težava je da sekretar pravi, da ni nikoli ničesar rekel o rittvik-za-zanamstvo ukazu skozi ta pogovor.

Za Prabhupado je rečeno, da je nekaj rekel. Sekretar, ki je bil tam, pravi nekaj nekomu ki ni bil tam. Ta bhakta zapiše to v svoj dnevnik--in tolmači zapisano (dvanajst let pozneje) da pomeni rittvik-za-zanamstvo. Dokaz? Mogoče bi lahko bil neke vrste daljni sekundaren ali terciaren nivo dokaza, če je obstajala jasna izjava od Prabhupade, katera potrjuje rittvik ureditev.

Sedaj na kratko premislimo o tem primeru. Prabhupada naj bi kreiral rittvik ureditev v tem privatnem vrtnem pogovoru, v katerem sta bila prisotna dva njegova inicirana učenca. Datum je negotov, ker je bil vpis v dnevnik za maj 1977. Izvorno, naj bi se pogovor odvil samo dan ali podobno pred izdajo pisma iz 9. julija (kar bi imelo več smisla, ali ne?). Kakorkoli, "pogovor v vrtu" je bil kasneje modificiran, ker je datum vpisa v dnevnik zahteval da se je vse skupaj zgodilo maja.

Potem, tukaj je bilo pismo (katerega bomo obravnavali kasneje v tem članku). Potem je bil štiri mesečen odmor, preden nas je Prabhupada zapustil. Zakaj nobene nedvoumne potrditve takšne pomembne uredbe skozi te štiri mesece? Če bi se Prabhupada dejansko bil postavil za dikša guruja za preostali čas Zlate dobe (ena od treh glavnih vrst verovanja rittvikov), potem zakaj ni, vsaj enkrat, to jasno povedal?

Konec koncev, ostal je manifestiran še naslednjo tretjino leta. Skozi ta čas so bili njegovi pogovori redno snemani. Tudi še dva pisma je diktiral skozi to periodo. Zakaj ne obstaja posneta potrditev za to uredbo? Kako je mogoče, da Boga-realiziran čisti bhakta kot Njegova Božanska Milost Šrila Prabhupada ni predvidel, da bo njegovo gibanje potrebovalo takšno dokumentacijo, z namenom da vzpostavi ta sistem brez primere? Ali ni mogel vsaj enkrat objaviti te domnevne uredbe na popolnoma jasen način? Pretežko? Ne zares:

"Potem, ko vas zapustim, bom samo jaz dajal iniciacije vsem novim bhaktam (dokler ne bo poslan od Krišne naslednji uttama adhikari, ali do konca Čaitanjeve Zlate dobe). Tudi po tem ko odidem, boste vsi ki ste zdaj inicirani delovali samo kot rittviki, inicirali nove bhakte v mojem imenu z razumevanjem, da sem jaz njihov dejanski dikša guru."

V samo dveh stavkih smo predstavili primer, kako bi Njegova Božanska Milost lahko jasno predstavil to uredbo. Če bi dejansko bil rekel kaj takšnega, ne bi pustil nikakršnega dvoma. Lahko bi bil to opravil v enem jasnem in nedvoumnem stavku . . . ali, lahko bi bil govoril o tem nekaj ur s tisoči besed (kar bi bilo bolj verjetno). Ne obstaja posnetek kot dokaz, da je napravil kaj podobnega z namenom da ustanovi rittvik. Kdo bi lahko bil dvomil v rittvike, če bi bil Prabhupada dal kakšno jasno izjavo, ki bi utemeljevala njihovo predlagano siddhanto?

Pozneje, leta 1989, se je oseben pomočnik iz vrta pojavil s tem "razodetjem". Zakaj toliko čakanja? Kako lahko potem trdi, da je rittvik-za-zanamstvo "jasno kot beli dan", če nikjer ni bilo nikakršnega nedvoumnega dokumentiranega dokaza za to? Kamena tišina dvanajst let s strani obeh, njegove in bhakte, ki je stvar vpisal v dnevnik. In mi naj bi sprejeli to kot dokaz?

Obstaja še veliko več, o čemer bi lahko govorili na to temo, vendar, v gesti prijateljstva za in obzirnosti do teh prabhujev, ne vidimo potrebe za razglabljanje. Od njih predstavljen dokaz je iz druge roke, in je zelo šibek. Nikakor ni zadosten. Je popolnoma ne-zadosten.

". . . tako kot v našem ISKCON-u, tukaj je tako veliko lažnih stvari: 'Prabhupada je rekel to. Prabhupada je rekel ono.' "

Pismo (72-11-14/7. nov., 1972)

JULIJSKO PISMO

"Razlog zakaj obstajajo težave in tekmovalen duh je, da vsak želi biti glavni. To je problem."

Pismo (74-1-1/1. jan., 1974)

Dejstvo je, da julijsko pismo ni bilo direktno diktirano. Po tem se razlikuje od velike večine drugih Prabhupadovih pisem. Bilo je napisano in podpisano od enega njegovih vodilnih sekretarjev--toda samo so-podpisano od Njegove Božanske Milosti. Ni nejasen dokument. Izgleda kot direktiva glede na čas, mesto in okoliščine. Rittviki, seveda, ne sprejemajo tega videnja:

"Ukaz iz 9. julija dokazuje, da je Prabhupada definitivno vzpostavil rittvik sistem iniciacij. Vemo tudi, da ni navedel nikakršnega preklicnega ukaza za njegovo zaustavitev. Zatorej bi moral še vedno teči . . . to je Prabhupadov končen ukaz glede tega, kako bi naj potekale iniciacije znotraj ISKCON-a. Tako nimamo druge izbire kot da temu sledimo, če želimo slediti Šrila Prabhupadi. To je dno resnice."

The ‘Unprecedented’ Objection, str. 4

V bistvu, avtor pravi, da mora biti julijsko pismo smatrano kot prava maha-vakya za Šrila Prabhupadova navodila in učenja. Kakorkoli, pismo določa rittvike (v večini primerih enostavno ponovno določa može, ki so izvajali to službo manj kot leto dni pred tem), da še enkrat prevzamejo izvajanje obredov in ognjenih yajn. Množica ne-iniciranih bhakt bo sedaj prejela harer-namo in dikšo, po daljšem čakanju kot običajno. Kako je lahko takšna direktiva smatrana kot bistvo Prabhupadovih direktiv za preostanek Zlate dobe? Takšna zmotna predstava zmanjšuje slavo Njegove Božanske Milosti.

Šrila Prabhupada je bil samo so-podpisnik tega dokumenta. Ali to pismo dejansko vsebuje skrivnost za vodenje Prabhupadovega gibanja za naslednjih 9,500 let? Rittviki nas vabijo da ga preverimo:

"Četudi ga ni sestavil, če ga je Šrila Prabhupada samo podpisal, kakšno vezo ima to? To pomeni da ga je pregledal, in odobril vsako besedo v njem."

Respecting the Guru’s Order, str. 3

Vsako besedo? Vsako besedo v čigavi interpretaciji? Še posebej so rittviki slepo zaljubljeni v eno besedo ("henceforward" – od zdaj naprej) v tem pismu. Kako je Prabhupada preveril direktivo, ki jo je so-podpisal v drugem tednu julija 1977, ne more biti zlahka razumljeno s strani pogojenih duš. Kar se lahko razume je, da je veliko pristašev te nove rittvik slepe vere nagnjeno interpretirati Prabhupadov tako imenovan pregled tega dokumenta na ekstremen način.

Kljub temu, v zvezi s pravilnim razumevanjem tega julijskega pisma, se strinjamo z rittviki v veliko ključnih točkah:

". . . in, v julijskem pismu, bazirajočem na vrtnem pogovoru iz 8. julija, Šrila Prabhupada opisuje iniciacijo preko zastopnika kot sistem, ki se ga sledi v času njegove fizične prisotnosti . . . vendar vzeto v kontekstu pogovora iz 28. maja, je pismo iz 9. julija lahko samo priporočilo zastopnikov, ki bodo kasneje začeli proces post-samadhi iniciacij s strani Šrila Prabhupadovih učencev.

Disciple of My Disciple,
od GBC odobren dokument (poudarek dodan)

V pismu ni nikakršne reference, da bi kdorkoli postal guru. Nikjer ni omenjeno, da bi kdorkoli prevzel vlogo dikša guruja po Prabhupadovem odhodu (Prabhupadov odhod prav tako ni omenjen v dokumentu). Namesto tega pravi: "Na novo inicirani bhakte so učenci Njegove Božanske Milosti A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupade, zgoraj omenjeni starejši bhakte delujejo kot Njegovi zastopniki." Zares, beseda "zastopnik" je uporabljena sedem krat v pismu; besede guru sploh ni.

Ni potrebe za uporabo tega jasnega pisma kot sredstva za prevlado. Pismo ne utemeljuje niti rittvik niti združen ISKCON ideologije. Njegove resnice ni moč najti v tekmovanju med tema dvema apasiddhantama. Ta začasen ukaz, ki ni niti dvoumen niti nejasen, določa enajst mož da delujejo kot rittviki, medtem ko Prabhupada ostaja fizično manifestiran. Namesto da poskušamo "zmagati", bi morali poskusiti razumeti pismo z nekaj zdrave pameti.

SAMO RITTVIKI SO BILI DOLOČENI

". . . če proizvajaš svoje ideje, potem nisi guru."

Sobni pogovor 1-7-77

Iz julijskega pisma je združen ISKCON proizvedel kontroverzno idejo, da je Šrila Prabhupada ustvaril rittvike, ki so takoj po njegovem odhodu postali dikša guruji. S stvaritvijo takšne ideje seješ veter. Zdaj, malo več kot tri desetletja kasneje, bodo vsi želi zračni vrtinec v obliki rittvik orkana. Veliko bhakt bo ukrivljenih od tega neurja; nekateri bodo celo zlomljeni.

Izgledalo je, kot da nekateri starejši Prabhupadovi možje napredujejo proti statusu guruja. Najprej so bili določeni za rittvike, ko se je Njegova Božanska Milost odločil, da več ne želi izvajati vseh ognjenih yajn za svoje hitro-rastoče in vse-razprostirajoče gibanje. Potem, dobili so nalogo, da recitirajo en krog na japo vsake inicirane osebe. To recitiranje so opravljali v imenu Prabhupade, namesto njegovega direktnega recitiranja na kroglice.

Z letom 1972, so nekateri Prabhupadovi sekretarji začeli izbirati imena za njegove učence, in novi iniciranci so bili potem klicani po teh imenih. Leta 1977, je Prabhupada avtoriziral enajst svojih starejših mož da odločajo, če naj nova oseba prejme iniciacijo od Njegove Božanske Milosti ali ne. Tako, vidimo napredovanje v dolžnostih in odgovornosti v vsem tem. Prabhupada je treniral voditelje da postanejo guruji, ampak trening še ni bil kompleten--in nikakršni guruji niso bili določeni ali predlagani:

"Šrila Prabhupada ni določil nikogar da postane guru v prihodnosti. Določil je rittvike, da nadaljujejo v njegovi prisotnosti. Toliko sprejemajo vsi."

Jayadvaita Swami, San Diego Debate, 1990

Želimo da bi bilo tako, ampak, na nesrečo, ni:

"Ko je bil Šrila Prabhupada vprašan, kdo bo iniciral po njegovem fizičnem odhodu, je izjavil da bo 'priporočil' in dal svoj 'ukaz' nekaterim svojim učencem, ki bodo inicirali v njegovem imenu za časa njegovega življenja in pozneje kot 'regularni guruji', katerih učenci bodo Šrila Prabhupadovi učenci-vnuki . . . Pozneje je Šrila Prabhupada imenoval nekaj učencev, da inicirajo v njegovem imenu, kot je bil prej napovedal. Čeprav Šrila Prabhupada ni ponovil svojih prejšnjih izjav, se je razumelo da je pričakoval, da bodo ti učenci inicirali v prihodnosti . . . Šrila Prabhupadova ponavljajoča uporaba fraze 'na moj ukaz' napravi stvar kristalno jasno, da tisti ki bodo 'izbrani' morajo enostavno striktno izvajati 'ukaz' Njegove Božanske Milosti, in, tako dolgo dokler se tega držijo, bodo verodostojni duhovni učitelji . . . Šrila Prabhupadova uporaba besed kot 'določiti', 'priporočiti', ali 'izbrati', je bila . . . pogojni mandat odvisen od 'striktnega izvajanja' 'ukaza' duhovnega učitelja."

On My Order
Uraden ISKCON-GBC dokument (poudarek dodan)

Nekateri združen ISKCON-ovi panditi so izbrali zamenjati besedo "rittvik" z besedo "zastopnik" v nedavnih zapisih. To je pripomoglo še k večji zmedi, in stvar ni tako brez pomena kot se zdi. Prabhupada ni pogosto uporabljal terma "rittvik", bodisi v pismih, ali v svojih knjigah. Ko je Prabhupada uporabljal term "rittvik" v zvezi z iniciacijami svojih učencev, je bil vedno uporabljen v smislu bhakt, ki izvajajo obrede kot zastopniki v imenu Prabhupade.

Ko najdemo term "rittvik" (ne pogosto) v Prabhupadovih knjigah, nima natanko enakega pomena. Tako so nekateri panditi napravili veliko stvar iz uporabe "rittvik" v knjigah. Ni važno kaj "rittvik" pomeni v knjigah, ko se nanaša na Prabhupadove iniciacije v njegovem gibanju. Uporaba v knjigah ima malo ali nič za opraviti s tem, kako je Prabhupada uporabljal ta term v zvezi z iniciacijami. Kadarkoli je bil "rittvik" uporabljen v kontekstu iniciacije, je avtomatično pomenil "zastopnik". V tem kontekstu ni nikoli pomenil več kot zastopnik.

Ta kratek spomin na to nebistveno rittvik-post-zastopnik polemiko je potreben zaradi sledečega citata:

"Kako je lahko zastopnik guru? Nekdo lahko reče, seveda, da zastopnik in oseba ki daje iniciacijo nista ista, vendar Satsvarupa Maharaja ju jemlje kot isto osebo. Zastopnik-iniciacija privrženci bi potem morali reči, da Šrila Prabhupada ne odgovarja na vprašanje, ali pa ga ne razume."

On My Order, str 5

Ta komentar je v zvezi z majskim pogovorom, seveda. Dejansko, rittvik in "dajanje iniciacij" je bilo prvič združeno v enem stavku s strani TKG-ja, čeprav SDG-jeve izjave v tem pogovoru potrjujejo enako zmotno predstavo. Za globljo analizo tega majskega pogovora lahko pogledaš naš članek z naslovom Dokaz enega zoba.

Zgornji citat dviga dvom o možni kontradikciji, ker noben zastopnik oziroma namestnik sigurno ne more dati iniciacije. Kakorkoli, navidezna kontradikcija temelji samo na združen ISKCON-ovi varljivi ločitvi "rittvika" od "zastopnika", in potem predstavlja dotikalne argumente iz zornega kota te ločitve. Združen ISKCON želi reči, da je edino pravilno razumevanje majskega pogovora v kontekstu rittvikov (kateri so bili uradno določeni v pismu 9. julija), ki v bistvu niso bili zastopniki, kot ob svoji določitvi. Navedek trdi, da "je bilo razumljeno" da so prejeli "pogojni mandat" in da so v resnici guruji, medtem ko inicirajo v imenu Prabhupade.

Spomniti se moramo, da je TKG bistven del te celotne polemike. On je predstavil ključno izjavo oziroma vprašanje, ko je združil rittvik z iniciranjem v majskem pogovoru. Zgoraj omenjen citat iz Disciple of My Disciple (Učenec mojega učenca) se nanaša na to. Če je tako "kristalno jasno", kot bi avtor On My Order (Na moj ukaz) želel da verjamemo, zakaj ni tako zelo jasno samemu TKG-ju? Poglejmo kaj je imel za povedati o tem leta 1980:

"V resnici, Prabhupada ni nikoli določil kakršnihkoli gurujev. Določil je enajst rittvikov. Nikoli jih ni določil za guruje. Jaz in ostali GBC člani smo prizadejali ogromno škodo temu gibanju zadnja tri leta, ker smo interpretirali določitev rittvikov kot določitev gurujev . . . Šrila Prabhupada je rekel, 'Prav. Določil jih bom toliko', in začel jih je imenovati. Bil je zelo jasen, da so oni (bhakte ki naj bi bili inicirani) njegovi učenci. V tej točki, je v mojem umu bilo jasno, da so oni bili njegovi učenci . . . to je vse kar je bilo, in nikoli ni bilo nič več kot to . . . Ne morete mi pokazati ničesar na traku ali zapisanega kjer Prabhupada pravi, 'Določam teh enajst za guruje.' To ne obstoji, ker nikoli ni določil nikakršnih gurujev. To je mit."

Pyramid House Talks in Topanga Canyon, 12-3-80

Razvejanost je osupljiva. Trditev, da je julijsko pismo dejansko bilo določitev dikša gurujev, je popolnoma odvisna od majskega sobnega pogovora. V tem pogovoru, ključno vprašanje, ki naj bi potrjevalo to kontroverzno trditev, prihaja od TKG-ja, vendar, pozneje prizna da ni nikoli prišel do takšnega zaključka, da bi Prabhupada bil določil guruje.

Če je julijsko pismo dejansko določilo guruje, zakaj ni Prabhupada potrdil te ideje še kje drugje, preden nas je zapustil? Namesto tega je govoril v smislu "namestnikov" (deputies), ker je to vedno bil kontekst v katerem je on uporabljal rittvik. Obstaja majhna ali nikakršna razlika med besedama "zastopnik" in "namestnik". Manj kot eden mesec preden nas je zapustil, je Prabhupada rekel sledeče v zvezi z njegovimi enajst rittviki:

PRABHUPADA: Tako, nekatere izmed vas sem pooblastil za namestnike (deputed) da inicirate.

TKG: Da.

PRABHUPADA: Mislim da Jayapataka lahko to počne. Če ti želiš, sem te že namestil (deputed). Povej mu (osebi, katero se Prabhupada strinja inicirati) nekateri pooblaščeni namestniki (deputees) – Jayapatakovo ime je bilo tukaj. Tako, nameščam (depute) ga (Jayapatako) da to opravi v Mayapuru, in on (oseba, ki jo Prabhupada strinja se inicirati) lahko gre z njim (Jayapataka). Jaz sem nehal (izvajati iniciacijske obrede) za sedaj. Je to v redu?

TKG: Kaj, Šrila Prabhupada?

PRABHUPADA: Ta iniciacija. Namestil (deputed) sem moje učence. Je to jasno ali ne?

TKG: Jasno je.

Sobni pogovor v Vrindavanu, 18. oktober, 1977

Bilo je jasno tudi TKG-ju--vsaj do leta 1980--da Prabhupada ni nikoli določil nobenih gurujev. Zanimivo, združen ISKCON uporablja ta pogovor iz 18. oktobra za utemeljitev svoje trditve, da je Prabhupada dejansko spremenil rittvike v guruje za časa svoje fizično manifestirane prisotnosti.

Združen ISKCON-ovi panditi ne morejo imeti na oba načina. Konstantno ponavljajo tisto o vse-pomembni etiketi, namreč, da učenec nikoli ne more inicirati, če je njegov duhovni učitelj še vedno fizično manifestiran. No, tukaj napravijo udobno prilagoditev k tej vse-pomembni prepovedi s tem ko trdijo, da je Prabhupada 18. oktobra dejansko avtoriziral iniciacijske guruje. Recimo da je to storil, ker več ni želel novih učencev. To je zanimiva študija in o tem bomo bolj detajlno diskutirali zelo hitro v enem od sledečih člankov.

Kar sploh več ne bi smelo nikomur biti sporno je dejstvo, da so bili od Prabhupade v 9. julij direktivi določeni samo rittviki. Avtoriziral je samo rittvike, in to je bilo verodostojno. Nekatera nedavna izmišljanja o julijski določitvi niso tako verodostojna in morali bi zavreči te skovane ideje.

"OD ZDAJ NAPREJ"

"Maya nam bo dala dovolj možnosti da najdemo katerokoli majhno stvar in jo napravimo za zelo veliko. To je maya."

Sobni pogovor 11-14-72

Pokazali smo, kako združen ISKCON napravi veliko stvar iz majskega pogovora, zatrjujoč, da utemeljuje določitev dikša gurujev v julijskem pismu. Njihov argument je izkrivljen. Sledeči njihovim korakom, rittviki napravijo veliko stvar iz julijskega pisma, ampak oni to napravijo v zelo drugačnem slogu. Citirajoči pismo z poenostavljajočim argumentom (z namenom dokazati, da julijsko pismo določa rittvike, da nadaljujejo z iniciranjem celo po Prabhupadovem odhodu), ciljajo eno besedo: "henceforward"- od zdaj naprej.

Nikoli ne smemo pozabiti, da ima rittvik zaključek za posledico konec nasledstva učencev, in to je še posebej tako za trdo verzijo tega gibanja. Ne obstaja samo ena vrsta rittvika, kakorkoli. Druga veja trdi, da bo čist bhakta verjetno prišel v toku časa, in, takrat, naj bi bil rittvik opuščen. Prabhupada takrat naj ne bi bil več ne-manifestiran dikša guru. Naslednji rittvik tabor modificira ta predlog. Trdi, da sta obe poti v redu, namreč, če se manifestira drug čist bhakta, lahko ali vzameš iniciacijo pri njem ali od Prabhupade. Kakorkoli, najpopularnejši rittvik tabor zagovarja trdo verzijo: Prabhupada je dikša guru za preostanek Zlate dobe.

V tem vidimo glavni problem. Ker so mehaniki te tako imenovane uredbe nejasni--in ker je popolnoma brez prejšnjega primera in proti načelom celotne Vaishnavske tradicije--katera vrsta rittvika dejansko predstavlja kar naj bi Prabhupada domnevno kreiral? Ko je rekel "od zdaj naprej" v julijskem pismu, ali se je to nanašalo samo na trdo verzijo rittvika?

Združen ISKCON : rittvik tekma je sedaj v polnem teku. Kakorkoli, če in/ali ko rittviki prevladajo, takrat ne bo konec razkola. PRVA CERKEV PRABHUPADE ODREŠENIKA lahko privzame "tradicionalen" pristop, (čeprav se bo kongregacija eventualno morala soočiti s problemom kdo je in kdo ni čist bhakta). BHAKTIVEDANTA ZDRUŽENA CERKEV, v reformiranem stanju, bo predstavila mešano doktrino. RITTVIK CERKEV PREPORODA bo vztrajala na Prabhupadovi dikši za naslednjih 9,500 let.

Takšne so reakcije na zasledovanje "enostavne" logike rittvikov:

"Tako kot je Gospod Jezus danes prisoten v svojih besedah in lahko sliši molitve svojih privržencev in jih reši, na enak način Šrila Prabhupada, Gospodu drag predstavnik, je tudi prisoten danes, in po njegovih navodilih je določil zastopniške duhovnike, da inicirajo učence v njegovem imenu, ko on ni fizično prisoten. Tako, Šrila Prabhupada nas lahko reši, prav tako kot lahko Gospod Jezus Kristus danes reši svoje učence."

A Prospectus for Scholars, str. 2

Sedaj je prepir med združenim ISKCON-om in splošnim rittvik taborom. Pozneje po poti, lahko zelo verjetno prepir preide med različne rittvike. Današnji razkol sloni na "od zdaj naprej" v julijskem pismu. Če in/ali splošni rittviki prevladajo, bodo kasnejše binarnosti prav tako slonele na "od zdaj naprej". Z namenom razumeti Orwellovo logiko rittvikov, nadaljujmo k julijskemu pismu in preberimo sedaj ta slaven stavek:

"Zdaj ko je Šrila Prabhupada imenoval te predstavnike, lahko tempeljski predsedniki od zdaj naprej pošiljajo priporočitve za prvo in drugo iniciacijo h komurkoli od teh enajstih predstavnikov ki je najbliže templju."

Vsem G.B.C. in tempeljskim predsednikom, 7-9-77 (poudarek dodan)

Poglejmo kako eden prominenten rittvik razlaga ta stavek:

"Izjavljeno je, da mora ta sistem biti uporabljen 'od zdaj naprej', kar potrjuje pogovor iz 28. maja, kjer je Šrila Prabhupada naznanil, da bo rittvik sistem za čas, ko ga 'več ne bo z nami'. Pod kakršnimkoli izkrivljanjem angleškega jezika, beseda 'henceforward' (od zdaj naprej) ne more pomeniti 'naslednje štiri mesece', ali 'dokler Šrila Prabhupada ne zapusti svojega telesa'. Ima samo eden pomen--'od zdaj naprej, v neskončnost' . . . Beseda 'henceforward' je še posebej uporabljena, ko nekdo želi naznaniti, da je nekaj brez ustavitve oziroma prekinitve . . . Če je obstajal namen, da bi se naj rittvik prekinil v katerikoli točki v prihodnosti, zakaj ne dati kakšnega namiga? Zakaj trditi ravno nasprotno, ko pa 'od zdaj naprej' naznačuje brez prekinitve?"

Become Prabhupada’s Disciple, str. 6

Sliši se dovolj enostavno. Kljub temu, obstajajo problemi s takšno vrsto interpretacije. Beseda 'henceforward' je bila interpretirana v svojem najekstremnejšem pomenu. Vsi drugi aspekti stavka se morajo ujemati z kontekstom takšne interpretacije. Z drugimi besedami, če se ta beseda interpretira na takšen ekstremen (nekateri bi rekli fanatičen) način, potem mora vsak drug pojem v tem stavku biti v tem stilu. Tako, razmislimo o klavzuli "h komurkoli od teh enajstih predstavnikov ki je najbliže", ker je del tega stavka.

Samo teh enajst bhakt (imenovanih v pismu) je od zdaj naprej avtorizirano da dajo rittvik iniciacijo, za vse nove učence, za preostanek Zlate dobe. Ali so lahko zamenjani? Ali so lahko odstavljeni? Pismo tega posebej ne avtorizira. Ali je lahko lista spremenjena? Pismo tudi tega posebej ne avtorizira. Stavek pravi, da se "od zdaj naprej" vsa imena oseb, ki aspirirajo za iniciacijo, in njihove prošnje, morajo predati enemu od teh enajstih zastopnikov.

Dejansko, s fanatizmom lahko še nadaljujemo. Ker eden od enajstih ni več sposoben biti rittvik (bil je prisiljen zapustiti svoje telo v sredini osemdesetih), rittvik iniciacije več ne morejo obstajati--ker je sedaj ukaz nesposoben za delovanje. Tempeljski predsedniki ne morejo več predati imen enemu od teh enajstih (ker jih je sedaj samo deset). Z uporabo ekstremne logike v kontekstu stavka, je "ukaz" za rittvike bil ničen in prazen že več kot desetletje.

Problemi z fanatično interpretacijo se tukaj ne ustavijo. Na splošno, 'od zdaj naprej' je definirano kot "začenši od tega določenega momenta." Vsi procesi v univerzumu se odvijajo po poti svojega trajanja. Tako, 'od zdaj naprej' skoraj nikoli ne pomeni v večnost.

Začasni ukazi glede na čas, mesto in okoliščine od duhovnega učitelja, ne bi smeli nikoli biti interpretirani na fanatičen način, tako kot se je to zgodilo z besedo "henceforward". Prabhupada ni osebno diktiral tega pisma. Z besedo "henceforward" vstavljeno v dokument od drugega pisca, je Prabhupada so-podpisal predstavljeno mu pismo. Ali je bilo resnično za pričakovati od njega, da predvidi vzhičenje ustvarjeno zaradi takšne nepotrebne besede, ki je bila vstavljena v direktivo?

Premislimo o fanatični interpretaciji "od zdaj naprej" v sledečem pismu--in kaj bi takšna interpretacija imela za posledico:

"Nimam nič proti, če je to (denar) zbrano po poti reklam iz New Yorka, vendar stroški bodo narasli, ker bomo OD ZDAJ NAPREJ tiskali 20,000 kopij."

Pismo (69-2-55/20. feb., 1969) poudarek dodan

Tako, v skladu z trdo verzijo interpretacije, bi moral biti Back To Godhead tiskan v samo 20,000 kopijah večno. Mogoče se bodo tiskarski stroji spremenili ali modernizirali in bodo dovoljevali tiskanje v prirastku samo tri tisoč kopij. Mogoče bo gibanje močno naraslo skozi naslednjih pet do šest let po 1966--in včasih 20,000 kopij revije ne bo pokrivalo niti dnevne potrebe za distribucijo po vsem svetu. Ampak ne moremo kršiti navodila duhovnega učitelja . . .

. . . in navodilo pravi "od zdaj naprej": 20,000 . . . 20,000 . . . 20,000 . . . 20,000 . . . 20,000 . . . 20,000 . . . 20,000 . . . 20,000 . . . 20,000 . . . 20,000 . . . (2-2-2000) 20,000.

Da je maya celo bila sposobna dati priložnost, da se napravi velika stvar iz takšne nepomembne besede, prikazuje čudovite moči investirane v njo od Gospoda. Vendar zakaj, da bi cenili apara-prakriti Gospoda, moramo onesnažiti Hare Krišna gibanje s takšnim rittvik fanatizmom? To ni namen gibanja zavesti Krišne.

Namen gibanja je oskrbeti duhovno zdravilo, namenjeno za zdravljenje naše materialne bolezni. Kje je to zdravilo? Ni ga najti v rittvik gibanju. Lahko se, kakorkoli, najde v Prabhupadovih knjigah, katere bi morali ceniti kot avtoritativne in jih brati z koncentrirano natančnostjo, logiko in zdravo pametjo. Ta literatura je mleko, katerega iščejo ljudje ki so kot labodi, ker nam takšni opolnomočeni spisi dajejo hrano za razmišljanje.

POSLEDNJA VOLJA

" . . . naj bo tako opravljeno, da ne bo zapletov z zakonom. In agresivnost ni dobra. To mora biti zaustavljeno."

Pismo (76-2-49/16. feb., 1976)

Kaj je bil pravi namen Prabhupadove oporoke? Ali je bila namenjena, da kratko in jedrnato povzame bistvo njegovih transcendentalnih želja in učenj? Je bila namenjena da ustvari jasno in detajlno šablono za razširjanje njegove misije za naslednjih 9,500 let. Ali je bila, namesto tega, utilitaren dokument mišljen primarno (v bistvu skoraj izključno) za eden namen?

Združen ISKCON se včasih zateka k navedbi "končna upravna avtoriteta" iz oporoke v zvezi z GBC, ampak kakšen je kontekst te avtoritete? Očitno, je malenkost dvorezen meč za njihove pandite, da poudarjajo to klavzulo o avtoriteti, ker je ta dodan pridevnik ("upravna") beseda, ki pobliže določa. Omejuje obseg njihovih svoboščin, katere so že omejene z njihovo lastno resolucijo iz leta 1975 (glej članek VSEPOVSOD PRIVRŽENCI VSE SKUPAJ SKAZIJO, za bolj detajlno razlago te točke). Kakorkoli, zraven njihovega temperamentnega nagnjenja, da izvlečejo "končna upravna avtoriteta" vizitko, ima združen ISKCON v glavnem bolj točno perspektivo poslednje volje, kot jo imajo rittviki:

" . . . Poslednja volja se ukvarja skoraj izključno z ukrepi za zavarovanje ISKCON-ove lastnine."

Where the Rittvik People Are Wrong, str. 8

Rittviki, kakorkoli, se nagibajo k poudarku drugega stavka v tem dokumentu: "Upravni sistem se bo nadaljeval kot je sedaj, in ni nikakršne potrebe po kakršnikoli spremembi."

Z drugimi besedami, rittviki uporabljajo "brez spremembe" vizitko, in združen ISKCON uporablja "končna upravna avtoriteta" vizitko--vsak za svoje lastne namene. Dejanski namen poslednje volje se razlikuje od teh dveh namenov. Vsaka izmed teh izjav ("brez spremembe" in "končna upravna avtoriteta") je bila tukaj, da bi se trdno zvezala z glavnim namenom poslednje volje: zaščititi lastnino (še posebej tisto v Indiji) od prevzema bodisi od Indijske vlade ali Gaudija Matha, ali od enega ali več Prabhupadovih sinov.

Z uporabo izraza "brez spremembe", je Šrila Prabhupada dal svojim učencem močno orožje v primeru pravnega napada. Na sodišču, bi lahko zelo očitno argumentirali, da bi kakršnikoli prevzem s strani vlade ali druge sekte pomenil bistveno spremembo. Podobno, s podelitvijo "končna upravna avtoriteta" GBC-ju v oporoki, je bila mogoča še ena močna obramba na sodišču: Vsi, Poslednja volja in ostali zakoni izrecno pooblaščajo za vse končne odločitve glede te lastnine celoten GBC na splošno, in kateregakoli in vse lokalne GBC-je.

Rittviki, kakorkoli, poudarjajo drug del tega dokumenta: Poslednja volja narekuje, da bi vsak upravnik zemljišča moral biti eden od "mojih iniciranih učencev". Rittviki trdijo, da je Prabhupada v bistvu uvedel rittvik-za-zanamstvo po njegovem fizičnem odhodu. Trdijo, da je nameraval v svoji poslednji volji uveljaviti rittvik, z vključitvijo klavzule "moji inicirani učenci", v zvezi z upravniki njegove lastnine.

"V tem dokumentu, Šrila Prabhupada nakazuje, da morajo upravniki za te izložbene projekte biti njegovi inicirani učenci. Šrila Prabhupada je bil zelo natančen pri vsem kar je rekel ali napravil. Zakaj bi potem v najpomembnejšem dokumentu, kot je njegova Poslednja volja, izjavil nekaj kar lahko pomeni samo eno stvar? Da za dolg čas ki prihaja, bo vsakdo nadaljeval biti njegov učenec."

Become Prabhupada's Disciple, str. 9 (poudarek dodan)

Kot pri julijskem pismu, Prabhupada ni uporabljal diktafona za kreiranje poslednje volje. Bila je napisana od enega ali več njegovih učencev, in potem predstavljena mu za njegov podpis. Bodi pozoren na nesmisel "za dolg čas ki prihaja" v zgoraj omenjenem citatu. No, kako dolgo? Eno generacijo? Dve? Preostanek Zlate dobe? Ravno tako kot počno z julijskim pismom, rittviki napihujejo poslednjo voljo iz vseh okvirov. Sigurno je bil važen dokument, vendar ne v izmišljenem kontekstu, v kakršnem bi rittviki želeli da jim verjamemo.

Prabhupada je vedel, da bi nekateri od njegovih sorodnikov (kateri niso nikoli zelo cenili njegovih aktivnosti zavesti Krišne) lahko zahtevali nekatere od njegovih zemljišč, tako je bilo zelo pomembno, da je zaščitil ta zemljišča pred materialno izgubo in zlorabo na ta način. To seveda ni bila edina možnost za zlorabo njegove lastnine, seveda. Kakorkoli, na kratek rok, je to bila potencialna grožnja. Na ta način, Poslednja volja prav tako podeljuje omejen dohodek njegovi ženi. Poslednja volja je bil predvsem kratkoročen utilitaren dokument, ker, v zavesti Krišne, je uporabnost princip. Poslednja volja je duhovno nasičena s pragmatičnim razmišljanjem, ki zajema njeno celoto. V borbi proti zavajajočim zaključkom rittvikov, združen ISKCON panditi izpostavljajo rittvik fobije:

"Predvidevati, da se njegova uporaba izraza 'moji inicirani učenci' nanaša na nekaj kar ni omenjeno v Poslednji volji . . . je indirektna domneva. V resnici, nikjer ni omenjeno karkoli o procesu iniciacij v prihodnosti v (Poslednji volji) . . . Zatorej, je indirekten dokaz."

Prabhupada's Will, str. 2

Kratkoročno, so se Prabhupadovi učenci lahko zlahka ubranili legalnih poskusov zaplemb njegovih zemljišč od outsiderjev. Grožnja za takšno vrsto poskusa je kratkoročno obstajala samo od njegovih sorodnikov. Ko se generacija od Prabhupade iniciranih učencev (iniciranih od Njegove Božanske Milosti med 1951 – 1977) izteče, če so konkurirajoče sekte ali zavistna vlada še vedno v kakršnemkoli položaju da zaplenijo lastnino, potem bi gibanje moralo biti v popolnoma izmozganem stanju. Nobena poslednja volja iz leta 1977 takrat ne bi pomagala rešiti ga v takšnih okoliščinah. Na ta način, Prabhupada je odobril "moji inicirani učenci" z enakim pragmatizmom, kakršen prežema cel dokument.

GIRIRAJ: Tako, napravili smo osnutek poslednje volje, vključno s skrbništvom za imetja v Indiji in nekaterih drugih . . .

PRABHUPADA: Poslednja volja? Volja. Tukaj bo navodilo da 'gospodariti se mora takole'. To je vse.

Sobni pogovor 6-2-77

Giriraj prabhu je bil eden od arhitektov poslednje volje. Obstajala sta najmanj dva osnutka. V izvornem osnutku je bila uporabljena fraza "izvršni upravitelji". Na koncu je bila ta fraza zamenjana z "moji inicirani učenci". Ta sprememba je bila dovod goriva za rittvik argument več kot desetletje pozneje. Pozno Januarja 1996, ko je bil vprašan zakaj ni predvidel tega potencialnega protislovja, je Giriraj odgovoril: "Nismo bili navajeni razmišljati na takšen način. Če pogledam nazaj, je zelo naivno."

Ne tako naivno, kakorkoli, kot misliti da je Prabhupada izdal mandat za rittvik-za-zanamstvo sistem s temi tremi besedami v njegovi oporoki. Takšna naivnost mora biti zaustavljena. Ali je to način, na kateri je Njegova Božanska Milost izbral dati nam sklepen dokaz za njegovo tako imenovano željo za rittvik-v-odsotnosti? Ali kdorkoli v resnici verjame, da ima ta fraza kakršnokoli zvezo z vzvišeno slavo Prabhupadove zapuščine? Povzeto, poslednja volja je utilitaren dokument mišljen za eden očiten namen, in nikoli ne bi smel biti zlorabljen za osebno poveličevanje od nobene od tekmujočih strani.

OM TAT SAT. HARE KRIŠNA.

Založniško pravico za vse citate iz knjig Njegove Božanske Milosti A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupade ima Bhaktivedanta Book Trust