ZAVEST KRIŠNE
VAISHNAVA
FOUNDATION
Sledeči stopinjam najodličnejšega oznanjevalca
zavesti Krišne v zahodnem svetu
NJEGOVE BOŽANSKE MILOSTI A.C.
BHAKTIVEDANTA SWAMI PRABHUPADE
VSEPOVSOD PRIVRŽENCI VSE SKUPAJ SKAZIJO
Tako imenovana določitev enajstih mahabhagavatov je
privedla do institucionalizacije guruja, in s tem postavila oder za nadaljno degeneracijo
PATEL: Cerkev je tista, Krščanska cerkev, ki je pokvarila
Krščanstvo.
PRABHUPADA: Hare Krišna. Vsepovsod privrženci
vse skupaj skazijo.Bombay - sobni pogovor 5.1.74
Obstaja veliko predstavitev, ki se zdijo kot oblike zavesti Krišne.
Tukaj je Gaudiya-matha, neo-Gaudiya-matha, in tukaj je veliko različnih
"wildcard-ov" (tako imenovanih uttama-adhikarijev) itd. Obstaja veliko
internacionalnih združb, templjev, kadrov "iniciranih učencev", "dikša" gurujev
in ogromno propagande, ki jo izvajajo vse te skupine. Večina propagande
(katerekoli določene skupine ali sekte) je v nasprotju s pridiganjem drugih
kultov.
Navkljub, oziroma zaradi tega (v umih vedno večjega števila bhakt),
Šrila Prabhupadova verzija zavesti Krišne obstaja sedaj samo po imenu. Kljub
temu, nas zanima samo njegova verzija Hare Krišna gibanja. Kar se tiče
Prabhupadove zapuščine, prevladujoči skupini vključeni v strankarsko politiko
sta dve: združen ISKCON in rittviki. To sta glavna tekmeca, ko gre za kontrolo
preostalega premoženja, karizme glede na odnose z javnostjo in članstva
njegovega gibanja.
Kljub neizogibnim pod-divizijam znotraj vsake od teh frakcij (in,
seveda, manjšimi filozofskimi ne-strinjanji, katera so takšne pod-divizije
nagnjene sploditi) obstajajo razlage, oziroma predlagane siddhante,
katere sprejemajo vsi znotraj vsake skupine. To so oporne točke na katere se
tabora naslanjata in jemljeta svoj zagon za širitev svojega vpliva. Ta članek bo
pazljivo pogledal te glavne oporne točke, vendar ne bo napisan z namenom da
zadovolji intelektualce, kateri zahtevajo popolno vdanost zahodnim literarnim
konvencijam, preden karkoli sprejmejo.
Podobno, ta članek bo skušal doseči blagoslove parampare
in paramatme, ne s ponujanjem kakšnega kičastega predgovora ali
posvetne invokacije. Ti so v redu, seveda, ampak ta članek bo pomagal samo
bhaktam, ki so sposobni za takšno pomoč, sposobni dojeti njegovo jasnost. Večino
teh prabhujev
bi odbilo, če bi morali bresti skozi dolge invokacije in podobno. Kopati skozi
to kompleksno temo je dovolj nadležno. Tako, preidimo naravnost k pridiganju.
Potrditev ene teze rezultira v logični izključitvi vseh drugih, ki
ji nasprotujejo, ali so kontradiktorne. Ta izključitev ima velik učinek na
duhovno rast in ta vsili dinamične spremembe v inteligenco. Ko sta logika in
avtoriteta verodostojni, so te spremembe evolucijske. Ko je nekaj oboje,
šastrično
in logično potrjeno, avtomatično razbije in uniči vse kar je prej to zakrivalo.
Ta dokument, v ne majhni meri baziran na Prabhupadovih
učenjih, bo deloval z namenom da koncentrira um. Velike laži bodo uničene. Ko si
enkrat prebujen iz njihovega intoksikacijskega vpliva, se bo razkrinkavanje
izkrivljenih filozofij na katerih slonijo, neizogibno nadaljevalo kot podiranje
domin. Psihični okovi bodo odpadli in izkusil boš naravno svobodo uma in
inteligence, kar je koristno za razvoj pristne zavesti Krišne.
POLARIZACIJA ISKCON-a:
ZAČETNI VZROKI
". . . niti malo ni zaželeno, da so kakršnekoli frakcije med
vami. Poskusite to prijateljsko urediti in se popravite."
Pismo (74-9-77/29. sept., 1974)
Zgodaj spomladi 1978, je enajst vplivnih mož, vsi vodilni
sekretarji v ISKCON gibanju veliko let, objavilo, da so prevzeli dolžnosti
iniciranja novoprišlekov v Hare Krišna gibanje. Razdelili so svet na enajst con,
in vsaka ta cona je postala de facto oseben fevd teh dikša
gurujev. Privzeli so različna "pada" imena, v očitni imitaciji Šrila Prabhupade.
Uredili so, da so jih razkošno oboževali v vsakem templju znotraj njihovih con.
Izvajanje tega oboževanja pa ni bilo namenjeno samo novo-prišlekom,
ampak tudi bratom po bogu. Za vsakega izmed teh "conskih ačarij"
je bil postavljen ogromen "vyasasan"--včasih je bila velikost fotelja praktično na enakem nivoju
kot Prabhupadov vyasasan. Ti "novi guruji" so trdili, da so bili določeni na
položaj duhovnega učitelja od Prabhupade, in, zatorej, se jih mora oboževati
enako razkošno kot Njegovo Božansko Milost--z namenom "držati vero" novo
iniciranih ljudi.
Nekateri Prabhupadovi učenci so to sprejeli, ampak veliko jih ni. Z
umetnim povzdigovanjem sebe, na nivo praktično enak (ali samo malenkost nižji) Prabhupadi, je enajst "novih gurujev" takoj povzročilo kvarne posledice. Bhakte,
ki so to videli, so občutili globoko bolečino: Prabhupadova slava je bila,
dejansko, spodkopana in ukradena. Tem bhaktam se je ta šov gabil, in, z njihovim
legitimnim odporom, je bila ustvarjena polarizacija.
Takšna nasprotja so neizogiben rezultat, še posebej če se
neavtorizirana implementacija zavesti Krišne zgodi na internacionalni ravni.
Brezvredna "showbottle" [pomeni obarvana voda v steklenički, ki izgleda kot
zdravilo, ampak ne deluje] imitacija uttama-adhikarija (kateri je bil prav tako
saktyavesh-avatar in sampradaja-acarya) bo vedno proizvedla skrajno
neravnotežje. Prava baza Prabhupadovega gibanja--njegove knjige, njegova učenja,
njegova pristna avtoriteta--je hitro postala popolnoma zamegljena in
kompromitirana, ko so novo-prišleki začeli lažno oboževati enajst imitatorjev
kot svoje osebne rešitelje.
Prabhupadovi učenci, kljub njihovemu gnusu, niso bili sposobni
skovati nikakršne enotnosti. Njihova stran je bila zlahka obsojena--bili so
označeni za zavistne nezadovoljneže. Kakorkoli, conski ačarje so intuitivno
zaznali potrebo, da zrušijo opozicijo na samem začetku. Z namenom da to
uresničijo, so bili "rezultati" vidni kot izobesek: veliko število privržencev
("iniciranih učencev"), velika sedišča, veliko oboževanje, veliko razdeljevanje
knjig (prvih nekaj mesecev), velika propaganda. Bila je na videz fantastična
ureditev:
"Bamba-rambhe laghu-kriya, v sanskritu, da lahko napraviš
prvorazreden aranžma, ampak rezultat je ničla. Tako ta hierarhičen aranžma ni
ravno v zavesti Krišne.
Intervju v Seattlu 9-4-76
"Rezultati" so poskrbeli za kratek odlog, a so bili sposobni širiti
svoj vpliv samo skozi ta čas. Ustanovitev združenega "showbottle" ISKCON-a je
imela korenine v prevari (z ne majhno količino vaishnavaparadhe in gurvaparadhe
primešane kot začimbo). Z absolutno filozofijo in njeno izkrivljeno
implementacijo prebodeno s prevaro takoj pri vratih, se je v hišo zaklenil
uničujoč sindrom: več prevare, da se uredi prejšnja stopnja (eventualno
razkrite) prevare. Združen ISKCON-ova teza se je borila z različnimi frakcijami,
ki so predstavljale vedno znova reagirajočo antitezo. Vsaka sledeča sinteza je
še vedno bila prežeta s kompromisom, kar je proizvajalo novo seme za nadaljnjo
upravičeno nasprotovanje. Binarnost je bila ovekovečena.
"Pukka saffron" obleka, mogočni profili, dobiček, čaščenje in
ugled, ni nujno da predstavljajo čisto demonstracijo potence zavesti Krišne:
"Ko nirapeksa-sadhaka, ali oseba v redu odpovedi, postane
goljufiva, smatra sebe za zelo naprednega bhakto. Izkorišča svojo obleko in
družbeni red, gledajoč navzdol na status drugih bhakt. Tako zbira bogastvo in
sredstva bogastva daleč iznad osnovnih potreb."
MANAH SIKSA (Ragunath das Gosvami), verz šest
Vedno bi se morali spominjati, kakorkoli, da je polarizacija bila
bazirana na dveh stvareh: 1) tako imenovani določitvi, in 2) za te ljudi
ustvarjeni institucijski in osebni karizmi, glede na njihovo povezavo s Šrila
Prabhupado. Na tako veliko načinov so se igrali z različnimi odkloni že pred
Prabhupadovim odhodom. Kot rezultat, veliko Prabhupadovih učencev je že takrat
bilo ukrivljenih v strankarske može. Postali so podporniki prihajajočega
strankarstva.
V resnici, vseh enajst "duhovnih učiteljev" (kot tudi tisti bhakte,
ki so bili prisotni v kasnejših valovih določitev, volitev, in brez
nasprotovanja certifikatov) je bilo prisotnih blizu začetka njegovega gibanja.
Prabhupada je kazal svojo hvaležnost s tem, delno, da jim je podelil prominentne
položaje. V skladu s tem, drugi učenci, ki se pred tem niso uklonili kakšnemu
vplivnemu predsedniku, sannyasiju, ali pooblaščencu, so se privatno spraševali
naslednje vprašanje po Prabhupadovem odhodu: "Kaj bodo storili sedaj?" To
vprašanje je bilo upravičeno postavljeno.
"To je težava, da, takoj ko nekdo dobi moč, postane muhast in
vse pokvari. Kaj lahko jaz napravim?"
Pismo (74-9-38/12. sept., 1974)
Svet je poln nasprotujočih si dvojnosti, in Bhagavad-gita nas
poučuje da, tako ali drugače, jih toleriramo. Reakcija na združen ISKCON-ovo
pretvezo je sedaj privzela obliko rittvik gibanja. Ta nasprotja se trenutno
borijo znotraj okolja zelo oslabljenega--in skoraj opustošenega--okolja zavesti
Krišne. Na ta način, rittvik je na poti da prevlada in lahko eventualno diktira vsebino
naslednje sinteze.
To ne bo v interesu združenega ISKCON-a, niti bo to v interesu
Prabhupadovih preostalih bhakt, ki se, v svoji modrosti, obotavljajo pridružiti
kateremukoli taboru. Ni bilo potrebe po frakcijah, vendar so frakcije postale
neizogibne, ko je enkrat teh enajst začelo drzno zahtevati, da se jih prizna za
mahabhagavate in so uporabili vso svojo ne majhno moč da to dosežejo. Tolerirati
to najnovejšo polarizacijo je brez dvoma težko. Razumljivo, bhakte se različno
odzivajo na situacijo. Vse jih lahko razumemo. Nekateri delujejo avtorizirano, z
rezultatom, da je nekaj srečnih novo-prišlekov rešenih iz besnečega ognja
razklane hiše. Vsi učenci Njegove Božanske Milosti bi morali vzdrževati vsaj
nekaj podobnosti v filozofski perspektivi, ko se ta transcendentalna melodrama
odigra do konca:
"Nekdo bi moral videti da, zaradi srečanja materialne narave
in živega bitja, univerzum deluje skladno."
Cc. Antya 8.78
Lažen ego poskuša dobiti kontrolo nad zavestjo Krišne. To ni
mogoče. Mogoče je zakriti zavest Krišne v imenu razširjanja le te, kakorkoli. Če
enostavno "prepustimo Krišni", bo On stvar prepustil Svoji mayi. Ona bo
nadaljevala ustvarjati brezmejno mutirajoče izkrivljenosti, katere bodo še bolj
degenerirajoče (čeprav se to danes zdi praktično nemogoče, glede na to kako
slabo stvari stojijo).
Poskusiti moramo pravilno razumeti vzroke teh polarizacijskih
efektov. Istočasno, ne smemo pozabiti, da smo vibhinnamsa, ne svamsa. Vsevišnji
Gospod ostaja na položaju kontrole, in tako veliko lažnih egojev še vedno
potrebuje prečiščenje.
Enajst takšnih egojev je vstavilo "jaz"
v polar-jaz-zacijo (polar-I-zation) pred dvema desetletjema, in veliko
drugih se jim je pridružilo v njihovih naporih. Tako so karmična in devocijska
razraščanja zelo kompleksna. Najnovejša binarnost se ne more razrešiti
zlahka, vendar se ne bo razrešila nikoli v kateremkoli našem življenju, če
izgubimo vero v Vse-Dober Absolut:
"Subtilna in groba kozmična manifestacija je materialna,
vendar se kljub temu ne razlikuje od Vsevišnje Božanske Osebnosti, ker je On
končno vzrok vseh vzrokov. Vzrok in posledica sta dejansko eno, ker je vzrok
prisoten v posledici."
Šrimad Bhagavatam 6.8.31
DOLOČITEV, KI TO NIKOLI NI BILA
"Ne poskušaj vpeljati ničesar novega, ali karkoli kreirati,
ali proizvesti karkoli. To bo vse uničilo."
Pismo (9-27-72/18. sept., 1972)
Petje-recitiranje Svetega Imena, zatopiti se v Prabhupadove knjige,
slaviti Njegovo Božansko Milost . . . vse te aktivnosti so popolnoma smiselne.
Vse so avtorizirane. Biti zatopljen v, in opevati tako imenovane slave GBC-ja,
te niso. Vprašanje ni, če ta GBC vedno deluje kot agent nasledstva učencev;
pravo vprašanje je, če je ta GBC sploh še povezan s paramparo. Poglejmo, kaj nam
je ta stvar poznana kot GBC dala 19. marca, 1978:
"16. GBC bo vsako leto za Gour Poornimo pretehtalo določitev
novih duhovnih učiteljev, ki bodo priznani glede na . . . glasovanje. Kakorkoli,
za leto 1978, ne bo določitve novih duhovnih učiteljev, razen enajstih
izbranih
od Šrila Prabhupade." (poudarek dodan)
Ta določitvena doktrina je bila nadalje razložena in
racionalizirana v nedavnem dokumentu ON MY ORDER. Privesek tej razpravi
prikazuje dokument kot avtoriziran: "Uraden ISKCON GBC dokument." Poglejmo kako,
skupaj z drugimi priloženimi komentarji, razlaga tako imenovano določitev:
"Ko je bil Šrila Prabhupada vprašan, kdo bo iniciral po njegovem
fizičnem odhodu, je izjavil da bo 'priporočil' in dal svoj 'ukaz' nekaterim
svojim učencem, ki bodo inicirali v njegovem imenu za časa njegovega življenja
in pozneje kot 'regularni guruji', katerih učenci bodo Šrila Prabhupadovi
učenci-vnuki . . . Pozneje je Šrila Prabhupada imenoval nekaj učencev, da
inicirajo v njegovem imenu, kot je bil prej napovedal. Čeprav Šrila Prabhupada
ni ponovil svojih prejšnjih izjav, je bilo razumljeno, da je pričakoval,
da bodo ti učenci inicirali v prihodnosti . . . Šrila Prabhupadova ponavljajoča
uporaba fraze 'na moj ukaz' napravi stvar
kristalno jasno, da tisti, ki bodo 'izbrani', morajo enostavno striktno
izvajati 'ukaz' Njegove Božanske Milosti, in, tako dolgo dokler se tega držijo, bodo
verodostojni duhovni učitelji . . . Šrila Prabhupadova uporaba besed kot
'določiti', 'priporočiti', ali 'izbrati', je bila . . . pogojni mandat
odvisen od 'striktnega izvajanja' 'ukaza' duhovnega učitelja."
On My Order (poudarek dodan)
" . . . 28. maja, 1977, je Šrila Prabhupada določil
svoje učence da postanejo iniciacijski duhovni učitelji."
Disciple of My Disciple (poudarek dodan)
Ta celotna tema je bolj detajlno obravnavana v našem dokumentu z
naslovom Dokaz enega zoba. Ne bomo ponavljali vsake tam predstavljene točke
in argumenta. Inteligenca v službi Bogu (buddhi-yoga) izzove legitimen dvom
glede na veljavnost zgoraj omenjenih citatov. Še posebej, v prvem citatu, bodi
pozoren na bedasto klavzulo "je bilo razumljeno". Je bilo?
Nedavno je eden od enajstih originalnih mahabhagavatov poslal
članek na INTERNET, kjer interpretira določitev iz leta 1977 za
rittvik-za-zanamstvo določitev. V skladu s takšnim razmišljanjem, je Prabhupada
določil enajst mož, da vpeljejo rittvik ureditev--tako pravi ta bhakta sedaj.
Tega ni verjel, ko je prejel od Prabhupade avtorizirano pismo v drugi polovici
1977, katero ga je določalo za rittvika. Namesto tega, je ta bivši GBC trdno
stal za zgoraj omenjeno 1978 GBC doktrino (točka 16), in zgoraj citiranim
pojasnilom le te.
Določitev je tukaj imenovana "pogojen mandat". Pogojen
mandat je primeren samo za pogojene
duše.
Kakorkoli vzameš, ta "določitev" ni mogla biti določitev na položaj
Boga realizirane duše. Ampak teh enajst je v bistvu izjavilo, da je bila.
Privzeli so obleko in položaj Boga realiziranega ačarje, in njihova predavanja
na spise so ohrabrila vse privržence in stanovalce templjev, da jih sprejmejo
kot takšne. S predrznostjo njihovega izvajanja tega "mandata", so dali žig
svojemu dejanskemu devocijskemu statusu, vsem da vidijo: KANISTHA.
"GBC ne išče duhovnega življenja. To je napaka. Vsi naši
študenti bodo morali postati guruji, vendar niso kvalificirani.
To je problem."
Pismo (75-11-28/10. nov., 1975)
"Nekdo, ki privzame obleko in položaj ačarje, in govori proti
zaključku Šrimad Bhagavatama in drugih spisov . . . sigurno gre v pekel za
nešteto življenj, skupaj s svojimi učenci in komerkoli drugim, ki posluša takšno
ne-devocijsko govorjenje."
Hari-bhakti-vilasa 1.101
Kje v Šrimad Bhagavatamu je rečeno, da je kanistha lahko
iniciacijski duhovni učitelj in oboževan kot uttama-adhikari? Kdorkoli, ki je še
vedno zapleten v anartho, je, po definiciji, kanistha. Če so ali niso takšni
začetniki zapleteni v institucijske anarthe, asociacijske anarthe, filozofske
anarthe, osebne anarthe, ali vaishnava aparadho, ali gurvaparadho--ali v vse te
različne vrste anarth--ni pomembno. Če obstaja anartha, je to lahko samo
začetnik (ali, seveda, sahajiya . . . ali celo prikrit ateist ali mayavadi . . .
ampak v tem članku ni potrebe po razglabljanju v to smer). Kanistha ne more biti
guru. Kanistha mora iti h guruju, ne biti guru.
Verodostojen guru ne more nikoli določiti kanisthe na položaj
duhovnega učitelja. To ni mogoče.
DOLOČITEV, KI TO NIKOLI NI BILA, je splodila veliko neugodnih
reakcij. Nedavno je privedla do bedaste teorije, da lahko kdorkoli postane guru
na osnovi takšne določitve, ker je to "splošen trajen ukaz". Prabhupada je
seveda ukazal vsem svojim učencem, da postanejo samo-realizirani, da postanejo
trdni v devocijskem služenju, da dosežejo popolno svobodo od anarthe. Kljub
temu, četudi je ta status dosežen, mora nekdo čakati na njegovo specifično
osebno privolitev, njegov direkten ukaz. Takšno dovoljenje je še vedno potrebno:
" . . . ampak na moj ukaz". Ta ideja o splošnem trajnem ukazu zlahka
dovoljuje začetnikom--brez realizacije brahmana, kaj šele paramatme ali
bhagavana--da postanejo samo-določeni guruji na osnovi njihove dolžine časa v
gibanju, govorniških sposobnosti, vpliva, zvez, itd.
To ni glavna kvarna reakcija tako imenovane določitve, kakorkoli.
Vstajenje lažne določitvene doktrine je dalo rittvikom ne majhno količino
nadaljnjega opravičila. Ko najdejo vse vrste lukenj v teoriji, njihova
alternativa pridobiva na kredibilnosti. Sposobni so tudi izpostaviti povezavo te
tako imenovane določitve s kasnejšimi skovankami. Ko bhakte to berejo, postane
praktično nemogoče ne videti kontradikcij:
"Ideja, da je Šrila Prabhupada dejansko določil enajst dikša
gurujev za po njegovem odhodu, je bila ista predpostavka, na kateri je bil
osnovan diskreditiran conski sistem ačarij. Ta predpostavka je bila izzvana v
sredini osemdesetih in zamenjana . . . "
Hari Sauri's Minutes Turn Back the Clock, str. 1
Tudi to, kakorkoli, ni glavna škoda, povzročena od DOLOČITVE, KI
TO NIKOLI NI BILA.
Ta tako imenovana določitev je vodila do ogromnega
raz-očaranja
tisočev bhakt po vsem svetu. Ta določitvena doktrina je bila ena izmed glavnih
korenin, iz katerih je zrasel sedanji plevel izkrivljene devocijske službe z
vsemi svojimi strupenimi plodovi. GBC je odgovoren za tako imenovan "pogojen
mandat". GBC-jev dejanski mandat, kakorkoli, je drugačen:
"GBC nima druge funkcije oziroma namena, razen da izvaja
navodila prijazno dana od Njegove Božanske Milosti in ohranja in širi njegova
učenja po svetu v njihovi čisti obliki."
Definition of GBC, Resolucija 1, 1975 (poudarek
dodan)
GBC ni avtoriteta, če ne ohranja učenj Prabhupade neomadeževanih.
Po svoji lastni resoluciji, je njihova svoboda omejena na ta način. De facto
legitimnost franšize je avtomatično uničena, če tega niso
sposobni. Kakorkoli, četudi upravno telo (in vsi njegovi
sodelavci) na ta način izgubi svojo avtoriteto, odgovornost za
neavtorizirane doktrine lahko da ne bo izgubljena:
". . . kreirali smo ta GBC, morali bi biti zelo odgovorni
možje. Drugače bodo kaznovani. Kaznovani bodo tako, da bodo postali šudre.
Čeprav je Yamaraj GBC, toda napravil je majhno napako. Bil je kaznovan, da
postane šudra. Tako, tisti ki so GBC, morajo biti zelo, zelo pazljivi v
izvajanju ISKCON-ove misije. Drugače bodo kaznovani. Tako kot je položaj zelo
vzvišen, podobno, tudi kazen je zelo velika. To je težava."
Predavanje 6-4-74
Ampak tudi
možnost za takšno kazen ni glavna reakcija na lažno določitveno doktrino.
Najhujša reakcija na DOLOČITEV, KI TO NIKOLI NI BILA, je institucionalizacija
guruja v Hare Krišna gibanju.
INSTITUCIONALIZACIJA GURUJA
"Šri Jiva Gosvami priporoča, da nekdo ne sprejme duhovnega
učitelja v skladu z dednimi ali običajnimi socialnimi in duhovnimi
konvencijami."
Cc. Adi 1.35, Komentar
Če je bodoč guru že "odobren guru", kako lahko bodoč učenec prouči,
če je v resnici dostojen, da se mu preda? To je neizogibno vprašanje za vsakega
iskrenega in resnega iskalca duhovnega življenja, ki pride v stik z združenim ISKCON-om. Pazljiva proučitev "odobren ISKCON guru" vodi v dvom o legitimnosti
certificiranih ISKCON-ovih zakonov. Mi ne želimo zadušiti takšnega dvoma. Kljub temu, ker novinec ponavadi prihaja naravnost iz
demonskega, modernega življenja, je sigurno težko pričakovati, da bo kos
sedemdesetim odobrenim gurujem in avtoriteti internacionalne institucije hkrati.
Izraz "odobren ISKCON guru" lahko najdemo na veliko mestih v združen ISKCON-ovem
zakonu. In novincem je zelo zgodaj rečeno, da se ISKCON ne razlikuje od Šrila
Prabhupade, ki je absoluten.
Združen ISKCON kreira
anahronistično situacijo, s tem ko kuje položaj "ISKCON guruja". Vsi ti guruji
so institucionalizirani guruji. Zanimivo, ta položaj je kombinacija vseh štirih
vrst duhovnih učiteljev, katere nam Šrila Jiva gosvami ne priporoča, da jih
sprejmemo. Med odobrenimi ISKCON-ovimi guruji so:
-
socialni guruji, ki skrbijo za socialne
potrebe novincev;
-
običajni guruji, ki prenašajo nove običaje,
sedaj vdelane v to kulturo;
-
nasledstveni guruji, ki so "uspešno" stopili
v stopinje prejšnjih določenih gurujev, in,
-
duhovniški guruji, ki so se povzpeli po
mreži birokracije.
Ogromna zakonodaja, odrejena da kontrolira vse guruje v
organizaciji, je resničen dokaz, da imajo ti v rokah malenkost več kot moč
institucije. Tudi združen ISKCON-ovi vodje včasih dvomijo v ta sistem:
"Kako se guruji, ki so (naj bi bili) direktni predstavniki Boga . .
. ujemajo v organizacijo, ki funkcionira preko modernih racionalnih in
legalnih načinov pod vodstvom odbora?" (poudarek dodan)
Cleaning House and Cleaning Hearts, str. 2
Njihovi odgovori na takšna vprašanja ponavadi niso tako ugodni kot
vprašanja sama. Kljub prisotnim anomalijam v sistemu, se danes zahteva brez
ugovora certifikat, da bi nekdo bil odobren ISKCON-ov guru:
"Sprejetje uradne ISKCON guru odobritve potrjuje, da je bhakta
uspešno zaključil avtoriziran proces predstavljen v ISKCON-ovem zakonu, in da,
po sodbi določenih starejših bhakt, kandidat ustreza merilom in smernicam danim
v ISKCON-ovem zakonu."
ISKCON Law, 2.2
Brez ugovora certifikat je bolj ali manj prikrita določitev z
drugim imenom. Najprej je bilo enajst conskih ačarij, domnevno določenih od
Prabhupade. To je bilo kasneje spremenjeno, češ da so bili določeni od GBC-ja,
ki je bil za takšno določitev avtoriziran od Prabhupade. Potem so guruji
naslednje generacije bili direktno izvoljeni na položaj (eden od GBC-jev je
uspel z enim glasom--in sam je volil na teh volitvah). Postopoma je bil položaj
modificiran od mahabhagavata na status madhyama-adhikari. Ko so bile
izpostavljene slabe točke volitev, je vsakdo lahko postal guru tako dolgo,
dokler ni dobil določeno število vetov od GBC-ja. Sedaj je bilo to izboljšano
(ali poslabšano, odvisno od tvoje perspektive) v zamotane formalnosti brez
ugovora certifikata. V tem napravi-kot-ti-ustreza razpoloženju, so vsi ti
aranžmaji institucionalne spletke.
In vse to je bilo zaplojeno z originalno določitvijo.
Medtem ko se zmeden novinec poskuša odločiti, če povzroča, ali ne,
žalitev Prabhupadi (ISKCON-u), s tem ko proučuje bodočega guruja, je tukaj še
nekaj drugega, kar mora imeti v mislih: posrednik med njim in odobrenim ISKCON
gurujem:
"Preden lahko kandidat prejme prvo iniciacijo, mora njegov bodoč
guru prejeti pisno formalno priporočilo od primerne ISKCON-ove duhovne
avtoritete . . . priporočilo od priporočilne ISKCON-ove avtoritete mora
potrditi, da je kandidat izpolnil kvalifikacije za iniciacijo po svojih
najboljših sposobnostih razumevanja."
ISKCON Law 2.3.3.1
Da razjasnimo ta aranžma:
-
dikša guru--institucionaliziran guru;
-
priporočilna avtoriteta--institucionaliziran
posrednik;
-
zmeden novo-prišlek--iniciran chela.
ISKCON-ov zakon trdi, da njegovo priznanje člana z brez
ugovora certifikatom ni mišljeno da "nadomesti inteligentno diskriminacijo"
kandidata. Kako je to mogoče? To je dobro vprašanje. Ta celoten združen
ISKCON-ov aranžma je demonstracija zahodnega načina mišljenja. Ni niti
vzhodnjaški niti Vedski. Vera ne bi smela biti institucionalizirana na ta način.
Obstaja guru. Ne obstaja "ISKCON guru". Institucija je bila vsak dan bolj in
bolj vodena kot multi-nacionalna korporacija. To izsesa vso vitalnost iz
procesa, vendar v resnici ne--ker bi ta vitalnost najprej sploh morala biti
tukaj, da bi lahko bila izsesana.
Gre še dlje in huje od tega:
"(Odobren ISKCON guru) mora priznati GBC kot končno upravno
avtoriteto v ISKCON-u, (in) podpirati GBC sistem in slediti GBC-ju."
ISKCON Law 1.1.1.12
To, seveda, ima za posledico, da mora iniciacijski guru biti
vpleten v priznanje, podpiranje, in sledenje anarth in nepravilnosti uzakonjenih
od GBC-ja, z namenom dobiti priložnost za položaj guruja. To je tako kot reči,
da se nekdo mora postiti neprenehoma štirideset dni, z namenom da dobi priložnost, da se na enainštirideseti dan udeleži dvigovanja uteži na
olimpijadi.
Nobena od teh institucionalnih guru in iniciacija skovank ni
šastrična; so proizvod človeškega uma. Z implementacijo takšnih aranžmajev,
združen ISKCON polaga temelje za prevzem rittvikov, ker ta upor predstavlja
kratko vsebino institucionalizacije iniciacije. Ali lahko katerakoli institucija
duhovno uspe, če nepravilno predstavlja Vedska in Vaišnavska učenja in
proces šaster? To je še eno vprašanje, ki bi moralo biti postavljeno v luči
okoliščin, ki obkrožajo Prabhupadovo gibanje zavesti Krišne na prelomu stoletja.
Za zaključek, institucionalne anarthe umažejo vsakogar, ki je
vpleten ali odvisen od institucije. Na ta način ravni anartha-nivritti ni mogoče
doseči. Ta raven je predhodna nisthi, najnižjemu minimumu, s katerega bi
Prabhupada lahko enemu od svojih iniciranih učencev ukazal, da postane guru--in
dejansko da iniciacijo.
OM TAT SAT. HARE KRIŠNA.
Založniško pravico za vse citate iz knjig Njegove Božanske
Milosti A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupade ima
Bhaktivedanta Book Trust
|