English | Hrvatski

ZAVEST KRIŠNE

VAISHNAVA FOUNDATION

Sledeči stopinjam najodličnejšega oznanjevalca zavesti Krišne v zahodnem svetu

NJEGOVE BOŽANSKE MILOSTI A.C. BHAKTIVEDANTA SWAMI PRABHUPADE


LAHKO DA SO KAJ SPREMENILI

Avtor: Bhakta Eric Johanson

"Srečen pomeni, da ima sposobnost razlikovanja. Nekdo, ki ima srečo da razlikuje, potem zlahka razume Krišno." - Šrimad Bhagavatam 6.1.15 -- London, 30. julij, 1971

Zavest Krišne je enostaven proces: moramo se zavedati, o čem razmišljamo. In če je naš um odtaval na nivoje materialnega čutnega zadovoljevanja, moramo to prepoznati in potem spet usmeriti um na Ime, Obliko, Zabave, itd. Vsevišnje Božanske Osebnosti, Krišne. Na ta način, iskren bhakta konstantno razlikuje, kaj je zavestno Krišne in kaj ne.

Prav tako nam je ukazano, da služimo Krišnovega čistega bhakto. Šrila Prabhupada nam je dal ogromno transcendentalne literature in navodil z namenom pomagati nam v tem procesu. Rečeno nam je bilo, da naj delujemo pod vodstvom bhakte, ki transparentno predstavlja Šrila Prabhupado. To je še posebej res v zvezi z njegovimi izjavami glede filozofije zavesti Krišne. Na ta način je služba, ki jo nudimo, vodena skozi tega bhakto k Šrila Prabhupadi. Bhakta, od katerega poslušamo, razlikuje do točke, kjer si ne dovoljuje spekulirati o svetih spisih. Na osnovi druženja s takšnim čvrstim bhakto, postane naša inteligenca močnejša.

Ko poslušamo filozofijo zavesti Krišne v takšni družbi, se učimo razlikovati, kaj je zavestno Krišne in kaj ni. Naša inteligenca tako postane poduhovljena in naučimo se sprejemati filozofijo, ki je verodostojna in zavračati tisto, ki ni. Naš končen cilj bi moral biti osvoboditi inteligenco iz prijema vseh koncepcij, ki niso v skladu z navodili in filozofijo Krišne.

Lahko se postavi vprašanje: Če institucija odstopa ali pridiga nekaj, kar je v nasprotju z učenji čistega bhakte, ali ima takšna institucija neko vrsto avtomatičen mehanizem, da se stvari popravijo same? Če ne, kje je točka, ko se nasledstvo učencev prekine?

Razlikujoč bhakta ne bo nikoli dovolil svoji inteligenci, da odstopa od standarda, ki ga je postavil čisti bhakta. Če je predstavljeno nekaj, kar je kontradiktorno siddhanti, bo to zavrnil. Ni važno, če je oseba, ki pridiga nekaj deviantnega, vikarmi, mayavadi, ali nekdo iniciran od verodostojnega guruja in vodi institucijo, katero je izvorno ustanovil ačarja.

Morali bi težiti k temu, da je naša služba vodena h Krišni. Nekdo, ki pridiga izkrivljeno filozofijo, ima neizogibno nek prikrit motiv oziroma samointeres. Ne bi smeli dovoliti, da so naša energija, besede, itd. vključene v službo te subtilne hinavščine.

Obstaja izrek, ki pravi, "absolutna moč absolutno pokvari." Voditelji duhovnih institucij (tako imenovanih) so še posebej nagnjeni k takšni korupciji, zaradi nivoja absolutne predanosti, ki se zahteva od privržencev. Vodja lahko ostane na nivoju oddvojenosti glede na zunanjo vizijo, toda tisti, ki skrito uveljavljajo svoj samo-interes v obliki kontrole nad institucijo, se spuščajo v zelo pogubno obliko čutnega zadovoljevanja. Imajo vse možnosti za institucionalizacijo svojih kontradikcij in odklonov in zahtevajo, pod grožnjo izgona oziroma izobčenja, da jih privrženci sprejmejo kot absolutne. Zato je bilo rečeno da, "hinavščina je največji luksuz." Nekdo se lahko vzdržuje od seksualnega užitka in materialnega obilja, vendar je kljub temu lahko ujet v perverznost, da drugim predstavlja črno kot belo. Takšne osebe imajo višjo inteligenco (v materialnem smislu) in so sposobne obračati besede čistih bhakt in spisov, da bi prepričali enostavne in nedolžne privržence.

Tako takšni voditelji oziroma "guruji" zahtevajo, da njihovi privrženci onesnažijo svojo inteligenco na takšen način, da so voditeljeve muhe, napake in kontradikcije nekako videne kot duhovne. To je pot, kako čista inteligenca, potrebna za napredek na višje nivoje devocijske službe, postane spačena. Podobno, ko pravilna uporaba inteligence spodbudi druge, da izpostavijo te iste kontradikcije kot znak za deviacijo od originalnega vodstva ačarje, voditelji od svojih privržencev zahtevajo, da se izogibajo takšnemu "strupenemu" vplivu.

"Razumevanje, na osnovi katerega nekdo pod vplivom iluzije in teme smatra, da je nereligija religija in religija nereligija, in katero je vedno nasprotno od pravega razumevanja, je v odliki neznanja." Bhagavad-gita 18.32

Življenje v takšni instituciji ni zavestno Krišne. Sledilcev se ne trenira, da se odrečejo iluziji in kontradikciji. Namesto tega, imajo ju ukoreninjeni v sebi. Vse to se dogaja v imenu osvoboditve in višje zavesti.

Ni daleč razmišljanje, da je to prav takšna hinavska kaitava dharma, kot da Krišna zahteva da ga zapustimo, ko pravi, sarva-dharman parityajya. Toda voditelji in "guruji" izkrivljene "Krišna" institucije bodo uporabili ta isti verz za napeljevanje svojih privržencev, da opustijo pravilno uporabo razlikovanja.

Tukaj imamo situacijo, kjer so neumni iskalci duhovnega prosvetljenja in osvoboditve napačno trenirani, da bi postali vojaki v vrstah takšnih voditeljev oziroma "gurujev". Vaišnavski principi, kot so ponižnost in izogibanje iskanju napak, so bili zlorabljeni z namenom ustvariti suženjsko vezanost muham izkrivljenega voditelja oziroma "guruja". Podobno, zavedenim je bilo rečeno, da je prepoznavanje kontradikcij v svojih gurujih "peklensko" in vzrok za takojšen padec. Nedolžni sledilci so tako ohrabreni, da si zakrijejo oči za svoj tako imenovan duhovni napredek. Takšna indoktrinacija ni dobro sprejeta s strani Šrila Bhaktisiddhanta Sarasvati Gosvami Maharaja Prabhupade:

"To so ti posvetni pričakovalci, ki postanejo patroni škodljive-hudobne rase lažnih učiteljev religije, Putane, katerih funkcija je zadušiti teistično nagnjenje v samem trenutku suma pojavitve." Organizirana religija

Šrila Bhaktivinode Thakura nas prav tako svari glede takšnega vodstva:

"Kakorkoli, tisti, ki propagirajo bhagavad-bhakti kot najvišjo dharmo -- vendar se obnašajo proti principom suddha-bhakti -- so lahko posebno škodljivi za nas. V imenu bhakti nas poučujejo proti dejanskim principom bhakti. To nas v končni fazi vodi k poti, ki je diametrično nasprotna bhagavad-bhakti. Zatorej, z velikim prizadevanjem, so prejšnji ačarje definirali svarupo, oziroma pravo naravo bhakti, in nas znova in znova svarijo, da se držimo stran od onesnaženih in mešanih koncepcij." Bhakti Viveka Tattva

Na koncu je tukaj izjava Šrila Prabhupade:

Pustha-Krishna: Nekateri izmed njih bodo rekli stvari, ki jih pravi Krišna, ampak jemali bodo tudi od drugod. Kakšen je položaj takšnih oseb?
Šrila Prabhupada: TA JE NAJNEVARNEJŠI. Ta je najnevarnejši. Je preračunljivec. Poišče si stranko, nekaj tukaj ... Glede na stranko nekaj da, tako kot bo stranka zadovoljna. Ta ni guru. – Odgovori na vprašanja iz Bhavan's Journala -- 28. junij, 1976, Vrindavan

Problem s služenjem tako imenovanega guruja je, da v imenu služenja Krišne skozi guruja, nekdo v resnici služi hinavčevo ahankaro, oziroma lažni ego. Krišna in pravo nasledstvo učencev zatorej nista zadovoljna s takšnim trudom, ker je iztirjen, usmerjen v ahankaro. To ustvarja zelo slabo psihološko situacijo za privrženca.

Transcendentalni dobitki, ki jih takšna oseba lahko prejme so, v najboljšem primeru, zelo zmanjšani. "Brezvzročno znanje in oddvojenost" in "višji okus" pristne bhakti joge niso dosegljivi takšnemu bhakti, ne glede na to, kaj si lahko subjektivno domišlja. Nahaja se v psihološkem cul-de-sac, in lahko gre samo na slabše.

"... ker v instituciji neumnega guruja nekdo večno ostane v materialni eksistenci in trpi njene nadloge." - Šrimad Bhagavatam 8.24.51, Komentar

Zaradi zlorabe Vaišnavskih učenj, je učenec konstantno hrabren, da napreduje skozi službo svojemu tako-imenovanemu duhovnemu učitelju. Vendar, ta učenec ve, da kljub vsem svojim naporom, ni napravil nikakršnega oprijemljivega napredka. Zato čuti, da se ni dovolj trudil zadovoljiti svojega "guruja"; da ni dovolj predan. Tako imenovani guru hrabri ta sindrom svojih chel. Na ta način, prisila, in ne transcendenca, vodi življenja teh učencev.

Stvar postane še bolj zapletena, ker ima chela, neizogibno, dvome glede obnašanja svojega vodje. Tudi chelina ločenost od nasledstva učencev nikakor ne pripomore k ublažitvi njegovih materialnih želja. Strah od degradacije, da ponovno postane vikarmi, se kombinira z že obstoječim strahom, da ne zadovoljuje svojega objekta čaščenja, "guruja".

Na ta način je privrženčeva zavest popolnoma prevzeta z mentaliteto prisile. V imenu konstantnega dovocijskega služenja plašno hiti sem ter tja, da bi napravil to ali ono. Ta nesrečna oseba opusti materialno srečo, vendar zaradi pomanjkanja razsodnosti glede izbire duhovnega učitelja, prav tako ne dobi nikakršne duhovne sreče.

Šrimad Bhagavatam primerja takšnega učenca z nekom, ki skoči v plitko reko (nepravi duhovni učitelj), da bi se izognil temperaturi vročega dne (trpljenju v materialnem življenju). Še vedno ni dobil olajšanja od vročine, in sedaj, ko je udaril ob dno reke, je bolečina še večja.

"Prevaranti so vedno tukaj, da bi ustvarili svojo lastno pot duhovne spoznaje. Da bi dobila kakšno materialno dobrobit, pogojena duša pristopi k tem psevdo sanyasijem in jogijem za poceni blagoslove, vendar nima od njih nikakršne dobrobiti, niti duhovne niti materialne ... Nekdo ne more postati srečen s sprejetjem lažnega guruja. Guru bi moral biti sprejet glede na nasvet iz Šrimad Bhagavatama (11.3.21). Tasmad gurum prapadyeta jijnasuh sreya uttamam: Nekdo mora pristopiti k verodostojnemu guruju, da bi poizvedel o najvišji življenjski dobrobiti ... Če je nekdo sposoben prejeti prah z lotosovih stopal takšnega guruja, postane njegovo življenje uspešno. Drugače je prevaran tako v tem življenju kot v naslednjem." - Šrimad Bhagavatam 5.14.13, Komentar

V Šrimad Bhagavatamu se jasno pojasnjuje razlika med pravo religijo in varljivo religijo. Glede na ta originalen in pristen komentar na Vedanta-sutro, obstaja veliko število varljivih veroizpovedi, ki so sprejete kot religija, vendar zanemarjajo pravo bistvo religije. Prava religija živega bitja je njegova naravno vrojena kvaliteta, medtem ko je varljiva religija vrsta neznanja, ki umetno prekriva čisto zavest živega bitja pod določenimi neugodnimi pogoji. Prava religija leži speča, medtem ko umetna religija dominira iz mentalnega nivoja." - Chaitanya Charitamrita, Adi 1.91, Komentar

V sredini sedemdesetih je nekdo lahko mislil, da se opisi kot je ta zgoraj, ne bodo nikoli nanašali na gibanje Šrila Prabhupade. Na nesrečo, v zgodovini gibanja, po njegovem odhodu iz manifestirane prisotnosti, tega ne manjka.

Samo nekaj let po njegovem odhodu, v sredini osemdesetih, je bila narejena psihološka študija v zvezi z bhaktami Hare Krišna gibanja. Dr. Arnie Weis je poročal, "Moja študija je prinesla nekaj zanimivih rezultatov. Najpomembnejši so ti v zvezi s Comrejevo osebnostno lestvico; oboji, ženski in moški bhakte so kazali posebne osebnostne znake. Povprečno so daleč iznad normale glede prisilnega delovanja. Ne poznam nobene druge skupine ... , ki je bila vključena v študijo, da bi imela tako izrazito mero prisilnega delovanja."

Institucije materialnega sveta niso vodene na osnovi šaster, ali navodil čistih bhakt. Vodene so s strani najmočnejše osebe v njihovem upravnem telesu. Tukaj je dokaj znan Emersonov citat s tem v zvezi:

"Institucija je podaljšana senca enega človeka ..."
Ralph Waldo Emerson, Samozaupanje


V primeru tako imenovanih duhovnih institucij, takšni ljudje ponavadi nimajo težav z uporabo spisov, da bi opravičili, kar najbolje služi njihovim namenom.

Samo mesec dni po odhodu Šrila Prabhupade iz manifestirane prisotnosti leta 1977,  se je najmočnejši član tolpe brez avtorizacije ustoličil v templju na podeželskem posestvu in začel inicirati učence, kot da je bil uttama adhikari in Šrila Prabhupadin naslednik. Raje kot da opravijo dolžnost, ki jim jo je naložil Šrila Prabhupada, da zaustavijo ali disciplinirajo takšne predrzne akcije, so drugi možje upravnega telesa tej osebi dovolili nadaljevati. Očitno je bila grožnja izgube tega človeka, in kakšnih tisoč privržencev, katerim je zapovedoval, pomembnejša kot premišljeno poskusiti razumeti in uporabiti navodila Šrila Prabhupade, ki jih je podal v zvezi s svojim nasledstvom. Na ta način je bila v Mayapurju, samo nekaj mesecev pozneje, formalno rojena kolosalna pretveza conskih ačarij.

Na nesrečo, ko ačarja odide, lopovi in abhakte izkoristijo priložnost in nemudoma začnejo predstavljati neavtorizirane principe ... Ačarja, avtoriziran predstavnik Vrhovnega Boga, utemelji te principe, vendar KO ODIDE, STVARI SPET POSTANEJO NEUREJENE.
- Šrimad Bhagavatam 4.28.48, komentar
(poudarek dodan)

In presenečen sem, da nihče od GBC članov ni zapazil napak v proceduri. Bilo je zapaženo šele, ko je stvar prišla do mene. Kaj se bo zgodilo, ko mene ne bo tukaj, ALI NAJ VSE POSTANE IZKRIVLJENO OD GBC?
- Pismo: Hansadutta, 4/11/72
(poudarek dodan)

Na ta način je kompletno transcendentalna narava Šrila Prabhupadovega gibanja bila izkrivljena. Conski ačarje niso sledili, in vsi tisti, ki so sprejeli njihove direktive, niso sledili. Katerikoli bhakta lahko poda močan argument, da so conski ačarje uničili Šrila Prabhupadovo gibanje, in da so tisti, ki so delovali po njihovih navodilih, nudili svojo službo nečemu zelo daleč od Krišne. S tem neavtoriziranim dejanjem, ko so se ustoličili za uttama adhikari "guruje", se je gibanje ločilo od nasledstva učencev. Zagotovo niso več sledili navodilom tega nasledstva. To je vodilo do nevroz predstavljenih v študiji Dr. Arnie Weissa.

Kakorkoli, nekdo ne bi smel imitirati obnašanja naprednega bhakte ali maha-bhagavate, brez da je samo-realiziran, ker BO S TAKŠNIM IMITIRANJEM NA KONCU POSTAL DEGRADIRAN ... Bhakta bi moral poznati svoj položaj in ne bi smel poskušati posnemati bhakte na višjem nivoju.
- Nectar of Instruction 5, komentar


In brez poslušanja in sledenja navodil, postane predstava devocijskega služenja brezvredna in zatorej vrsta vznemirjenja na poti devocijske službe. Zatorej, brez da je devocijsko služenje utemeljeno na principih sruti, smriti, puran ali pancaratra avtoritete, bi morali PREDSTAVO DEVOCIJSKEGA SLUŽENJA nemudoma zavreči. Neavtoriziran bhakta ne bi smel nikoli biti priznan kot čist bhakta. – Šrimad Bhagavatam 1.2.12, komentar

Na površini so zlorabe conskih ačarij bile ozdravljene okoli leta 1987. Toda ali je to tako? Veliko izmed conskih ačarij jih je še vedno mogočnih mož v instituciji. Nikoli niso prenehali s tem, kar je v instituciji smatrano kot guru. Učenci, ki so jih pridobili za časa pretveze, so še vedno smatrani za pristno inicirane. Če premislimo o standardu nasledstva učencev, kakorkoli, nobeden izmed conskih ačarij ni bil kakršenkoli guru ta čas.

"Verodostojen duhovni učitelj pripada večnemu nasledstvu učencev in niti malo ne odstopa od navodil Bhagavad-gite, ki so pred mnogo milijoni let bila predana bogu Sonca, ki je ta učenja potem prenesel v zemeljsko kraljestvo. Zatorej bi nekdo moral slediti pot Bhagavad-gite, takšne kot je predstavljena v Giti sami in se čuvati sebičnih ljudi željnih osebnega poveličevanja, kateri odstopajo od dejanske poti." - Bhagavad-gita 4.42, Komentar

Reporter: Ampak slabi guruji...
Šrila Prabhupada: In kaj je "slab" guru?
Reporter: Slab guru želi samo nek denar ali slavo.
Šrila Prabhupada: ČE JE SLAB, KAKO LAHKO POSTANE GURU? [smeh]. Kako lahko železo postane zlato? Dejansko, guru ne more biti slab, ker če je nekdo slab, ne more biti guru. – Nauk o Samospoznaji, Poglavje 2, Izbrati duhovnega učitelja – "Svetniki in goljufi" (poudarek dodan)

Začetna predrznost, ki je kreirala conski-ačarja skovanko, se je tako nadaljevala, le v malenkost manjši meri. Kot dokaz, eden izmed conskih ačarij je celo napisal knjigo z naslovom "Guru Reform Notebook." Glede na zgoraj omenjene navedke Šrila Prabhupade, ta koncept nima prostora v naši parampari. Samo topoglava oseba bo sprejela, da je nekdo bil lažen mahabhagavat guru, priznal svojo pretvezo, in potem nadaljeval biti guru.

Kar je nekoč bilo transcendentalno gibanje Šrila Prabhupade, ki ni nikogar zavajalo, je postalo Hindu papeštvo, organizirana religija v polnem smislu besede. Ideja dviga vsake pogojene duše do popolne samo-realizacije, duhovnega znanja in osvoboditve, je postala, v najboljšem primeru, evfemizem. Phalena parichate: sodi po rezultatih.

Individualnim sledilcem je še vedno naročeno, da striktno sledijo navodilom šaster in prejšnjih ačarij v luči nasledstva učencev. Kakorkoli, mentaliteta, ki je bila vzpodbujana, je bolj kot "dobri Nemci" iz druge svetovne vojne, kot mentaliteta pristnih bhakti jogijev. Ko nekdo začne uporabljati pravo razlikovanje -- da bi razumel, če njegovi voditelji v resnici sledijo -- je obtožen, da je podlegel "politiki" in rečeno je, da je padel. V imenu izogibanja iskanju napak, je inteligenca resnično kvalificiranega brahmane smatrana za vrsto strupa.

Sledilci so lahko "dobri bhakte" samo, če nadaljujejo z zatiskanjem oči pred hinavščino vodstva. Enako je lahko rečeno za izboljšane "guruje" -- nekdo ki sprejema, da so kakršnekoli žalitve in pretveze bivših conskih ačarij bile popravljene enostavno z njihovo zadostno "ponižnostjo", da so sprejeli nižji položaj.

Prejšnje zlorabe v resnici niso bile izbrisane; subtilno so še vedno prisotne in ovekovečene. Večinoma so bile eliminirane samo na grobem oziroma fizičnem nivoju. Psevdo-guru, ki se pretvarja za mahabhagavata, ne more nadaljevati biti guru, in zadržati vse svoje učence kot domnevno še vedno inicirane, enostavno s privolitvijo v nižji profil. Guru je emblem poštenosti, in takšna nepoštenost je popolnoma nedopustna. Katerakoli institucija, ki odobri takšen aranžma, nadaljuje biti predstavnik neznanja in ni reformirana v pravem smislu besede. Noben guru ne bi kdajkoli ignoriral takšnih odstopanj, jih podpiral, ali sodeloval s takšnim ali podobnim aranžmajem oziroma združbo.

Če se ponovno navežemo na Emersonov citat, je še vedno prisotno ogromno sence. Ignoriranje je prav tako ključna beseda za opisovanje situacije tukaj. Pristen guru, na drugi strani, si ne bo nikoli dovolil postati vpleten v reakcije v zvezi odobritve sebičnega sleparja za duhovnega učitelja. Tisti, ki so vodeni od sleparja, ali tisti, ki so še vedno vezani na njegovo zapuščino, končajo kot prej omenjeni bhakte. Noben resnično verodostojen bhakta ne bo dal niti molčeče podpore nedolžnim ljudem, da pristopijo takšnemu "guruju."

Na kratko, vedeti bi moral, da ni osvobojena oseba in zatorej ne more nikogar inicirati v zavest Krišne. Potreben je poseben duhovni blagoslov od višjih avtoritet. – Pismo: Janardana, 4/26/68

Institucija je sposobna priskrbeti duhovno zatočišče, če njeni voditelji striktno sledijo navodilom čistega bhakte, ačarje ustanovitelja. Ko voditelji začnejo ignorirati oziroma ne upoštevati navodil ačarje, pride do odstopanj in nasledstvo učencev se prekine. Popravni mehanizem je, ko voditelji dejansko popravijo odstopanja. Reči, da je tukaj nek avtomatičen samo popravni mehanizem, brez dejanske odprave odstopanj, pomeni institucionalizacijo teh odstopanj. To pomeni zahtevo, da vsi sledilci postanejo slepi in služijo hinavščini voditeljev. Je neznanje.

PREVOD
Nekateri od učencev so striktno sprejeli navodila ačarje in drugi so zašli, neodvisno izmišljajoči si lastna mnenja pod urokom daivi-maye.
KOMENTAR
Ta verz opisuje začetek razkola. Ko se učenci ne držijo principa sprejetja navodil od svojega duhovnega učitelja, se takoj pojavita dva mnenja. KAKRŠNOKOLI MNENJE, RAZLIČNO OD MNENJA DUHOVNEGA UČITELJA, JE BREZVREDNO. Nekdo ne more infiltrirati materialno skovanih idej v duhovni napredek. To je odklon. Ne obstaja način za prilagoditev duhovnega napredka materialnim idejam. – Čaitanja Čaritamrita, Adi 12.9


Ko je bil Šrila Prabhupada fizično prisoten in je aktivno usmerjal svoje privržence, je obstajala samo ena filozofija. Tisti, ki so dodajali ali odvzemali od njegove verzije, so bili ostro okarani in kaznovani. Sedaj je tukaj vsaj šest med seboj tekmujočih taborov, izmed katerih vsak trdi, da predstavlja prave želje Njegove Božanske Milosti. Kaj imajo vsi v resnici skupnega je da verjamejo, da so prav oni tisti, ki bi morali kontrolirati gibanje; vsak izmed njih poriva vprašljiv proces iniciacije kot domneven dokaz legitimnosti za to. Pravi proces, kakorkoli, obstaja neodvisno od kakršnihkoli strank, priznanih v tem materialnem svetu, oziroma njihovih utilitarnih metod iniciacije. Institucija ima transcendentalno vrednost samo, če služi pristnemu procesu. Iskreni bhakte bodo zavrnili takšne neavtorizirane poskuse za pridobitev institucijske kontrole.

Ideja organizirane cerkve, v razumljeni obliki, zares nakazuje bližino živega duhovnega gibanja. Velike cerkvene-duhovne ustanove so nasipi in jezovi namenjeni zadržati tok, ki ga ni mogoče zadržati z nobenim takšnim domislekom. V resnici naznačujejo željo na strani ljudskih množic - izkoriščati gibanje za svoj lasten namen. Jasno nakazujejo tudi konec absolutnega in nekonvencionalnega vodstva verodostojnega duhovnega učitelja.
Organizirana Religija Njegova Božanska Milost Šri Šrimad Bhaktisiddhanta Sarasvati Gosvami Maharaja Prabhupada


"Gibanje za zavest Krišne ... ni za ustvarjanje birokracije. Ko enkrat pride do birokracije, potem je cela stvar izkrivljena." - Pismo Karandhara, 12/22/72

"Predstavitev tega znanja na sistematičen in znanstven način bo prinesla univerzalen in vzvišen mir. Ampak ... neavtorizirani kulti so zrasli kot gobe po dežju in hitro razširjajo svoje nelegitimne črede z naivnimi učenci. Kar nekdo ne razume je, kako vodje teh kultov ... lahko nenadoma sebe povzdignejo na položaj duhovnih učiteljev. Stvar, ki jo je treba razširjati med ljudmi ni neka poceni sentimentalna izmišljotina, namenjena da jih prevara. - Renunciation Through Wisdom, stran 117 (A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupada, Bhaktivedanta Book Trust, 1992)

Gasnesha: Šrila Prabhupada, če je bilo znanje podano navzdol od svetih kraljev, evam-parampara-praptam, kako to, da je bilo znanje izgubljeno?
Šrila Prabhupada: Ko ni bilo predano navzdol. Enostavno razumljeno s spekulacijo. Ali če ni predano navzdol takšno kot je. Lahko da so kaj spremenili. Ali ga niso predali navzdol. Na primer jaz ga predam navzdol tebi, če ti tega ne napraviš, potem je izgubljeno. Sedaj gibanje zavesti Krišne deluje v moji prisotnosti. SEDAJ, PO MOJEM ODHODU, ČE TI TEGA NE NAPRAVIŠ, POTEM JE IZGUBLJENO. Če boš nadaljeval kot delaš sedaj, potem bo šlo naprej. AMPAK ČE NEHAŠ...
- Sobni pogovor s Carol Cameron – 9. maj, 1975, Perth
(poudarek dodan)


Založniško pravico za vse citate iz knjig Njegove Božanske Milosti A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupade ima Bhaktivedanta Book Trust