ZAVEST KRIŠNE

VAISHNAVA FOUNDATION

Sledeči stopinjam najodličnejšega oznanjevalca zavesti Krišne v zahodnem svetu

NJEGOVE BOŽANSKE MILOSTI A.C. BHAKTIVEDANTA SWAMI PRABHUPADE

ŠE PRED TEM

Avtor: Kailasa Chandra das

"Takoj ko poskusimo postati Gospodar, smo nemudoma prekriti z Mayo. Pred tem smo bili s Krišno v Njegovi lili oziroma zabavi, ampak to prekrivalo Maye ima lahko zelo, zelo, zelo, zelo dolgo obdobje trajanja. Zatorej, veliko kreacij prihaja in odhaja. Glede na to dolgo periodo časa je včasih rečeno, da smo večno pogojeni . . . Brez da nekdo razvije popolno devocijsko službo Krišni, se dvigne samo do brahma-sayujye, vendar pade navzdol. Po milijonih in milijonih let držanja sebe stran od Gospodove lile, ko nekdo pride k zavesti Krišne, postane ta perioda neznatna, tako kot sanje. Ker pade iz brahma sayujye, misli da je to lahko njegov izvor, ampak ne spominja se, da je še pred tem bil s Krišno." IZVOR JIVE: BRAHMAJYOTI ALI KRIŠNA LILA?
-Avstralski pogovor s Šrila Prabhupado, objavljen kot Nektar of the Month, BBT Report, januar, 1982

"Padle duše prihajajo z mejnega položaja znotraj brahmajyotija in ne iz Vaikunthe."
-Šrila Prabhupadov brat po Bogu; Gaudiya Mathov mahant v Mayapuru

Ti dve trditvi sta v sporu. Iz Vaišnavske perspektive je samo ena izmed njiju napačna. Iz Absolutne perspektive se ju ne da uspešno nevtralizirati -- ostajata kot polariteti. Konflikti proizvedeni od apa-siddhantskih trditev se lahko samo razrešijo. Kompromis ni mogoč.

Za poznejšo izjavo stoji Gaudiya Math in izgleda, da je takšen bil primer več desetletij. Ta trditev je zelo verjetno tudi videnje večine celo med Prabhupadovimi zahodnimi bhaktami. Nekateri izmed njih jo odprto pridigajo.

Prva izjava je popolnoma na mestu. Če je to sedaj res manjšinsko mišljenje med Vaišnavami po svetu, ne bi smelo biti tako vseh preostalih 9,500 let Čaitanjeve Zlate Dobe.

Enostavno ker je neka trditev oziroma zaključek bil v modi in podpiran več desetletij od različnih Vaišnavskih skupin, še to ne pomeni, da se avtomatično sklada s Prabhupadovim pridiganjem in da je to Absolutna Resnica. Nikoli nas ni hrabril, da karkoli sprejmemo na slepo, še posebej če je to kontradiktorno temu, kar je on govoril (in govori).

Čeprav bi ta tema morala biti predstavljena v šastričnem, logičnem, in premišljenem kontekstu, ne obstaja način, na kateri lahko popolnoma odstranimo nasprotujoče si elemente. Kontroverzne teme se morajo soočiti z namenom, da se najde Absolutna Resnica. Nekdo se jih ne bi smel izogibati, ker, dokler so pomembne in bistvene kot ta tema, duhovno krepijo um, ne glede na to kako kontroverzne izgledajo.

Ali ni citat Njegove Božanske Milosti Šrila Prabhupade (zgoraj) tako kristalno jasen in samo-umeven, da bi katerikoli njegov bhakta že zdaj moral vedeti, kje se nahaja Resnica v tej razpravi? Za tiste, ki imajo še vedno nekaj dvomov, ali želijo videti vso stvar podrobneje razčlenjeno, bo preostanek te razprave napravil siddhanto tega predmeta še bolj samo-umevno.

VEČNA NEODVISNOST

"Živo bitje zlorabi svojo majhno neodvisnost, ko želi gospodariti nad materialno naravo. Ta zloraba neodvisnosti, ki se imenuje maya, je vedno na voljo. Drugače, neodvisnost ne bi obstajala. Neodvisnost vsebuje, da jo nekdo lahko uporabi pravilno ali nepravilno."
-Šrimad Bhagavatam 3.31.15

"Oni so vsi samo-realizirane duše, so nitya-mukta, večno osvobojene. Čeprav bi se zlahka lahko predstavili kot Narayana ali Vishnu, tega ne storijo. Vedno ostajajo zavestni Krišne in zvesto služijo Gospodu."
-Šrimad Bhagavatam 6.1.34

BHAKTIJANA: "Ko duše, ki niso nikoli bile pogojene . . . ali imajo neodvisnost?"

PRABHUPADA: "Da, ampak niso je zlorabile . . . "

Živo bitje ima večno neodvisnost v smislu pravilne in nepravilne uporabe svoje svobodne volje. Če je njegov prvoten izvor bil brahmayoti, od kod prihaja zloraba neodvisnosti? To bo celo bolj jasno razloženo v naslednji sekciji te razprave. Argument nedojemljivosti s strani naših protagonistov je malo prenagljen in to bo postalo bolj jasno, ko bomo v diskusiji govorili o razpoloženju služenja.

Če da učitelj študentu popolno znanje in študent kljub temu izbere napačno, potem je v zmoti študent, ne učitelj. Če je Bog izvorno napravil jivo kot nič več od neosebne iskre v brahmajyotiju, kako je mogoče da je iskrino "ravnovesje nekako postalo zmoteno"? Kako je lahko takšen padec navzdol odgovornost jive? Bila bi odgovornost Boga, če bi primer bil takšen in tako imenovana svobodna volja bi bila potegavščina.

Nekdo lahko ugovarja, da je zmožnost jive, da v začetni fazi postane zavidna na Boga, konstitucijska napaka. V resnici je simptom jivine svobodne volje, kar je ena od njenih konstitucijskih slav. Podzavestno (ali celo zavestno), tisti ki se držijo vere, da živo bitje originalno prihaja iz brahmajyotija, morajo čutiti da je zlo vrhovno, in to je eden od razlogov, zakaj je ta apa-siddhanta prikrita mayavada.
Nedojemljiva stran te teme se pojavi, ko se postavi vprašanje, kako in zakaj je določena jiva individualno padla. Medtem ko smo še vedno v pogojenem stanju, ne moremo vedeti podrobnosti o tem, in, kot takšna, ostaja acintya oziroma nedojemljiva.

". . . možnost da pademo pod vpliv nižje energije je vedno tukaj."
-Pismo: Rayarama, 12.2.68

"Obstaja možnost padca navzdol celo iz osebne družbe Boga . . . "
-Sobni pogovor, 9.19.73

"Duše so obdarjene z majhno neodvisnostjo, kot delom svoje narave. In ta majhna neodvisnost je lahko kadarkoli uporabljena pravilno ali napačno, tako vedno obstaja možnost padca navzdol zaradi zlorabe neodvisnosti."
-Pismo: Jagadish, 4.25.70

OBRNITI SE STRAN OD SLUŽENJA

"Ko živa bitja želijo uživati sebe, razvijejo zavest dualnosti in začnejo mrziti služenje Boga."
-Šrimad Bhagavatam 4.28.53

"Ko se živo bitje tako obrne stran od Vsevišnjega Gospoda, pozabi tudi svoj lasten naraven položaj služabnika Boga."
-Šrimad Bhagavatam 11.2.37

Kako lahko mrziš (dveshya) služenje Boga (seva) in obrneš svoj obraz stran od tega služenja (bahirmukha), če nisi vključen v nikakršno službo, medtem ko lebdiš okrog v brahmajyotiju? Celo v shanta rasi v Vaikunthi obstaja vsaj neka vrsta služenja. Nikakršno služenje ne obstaja, kakorkoli, v bramajyotiju.

Da bi duša postala vznemirjena, mora najprej imeti svojstveno naravo, ki je nekaj več kot brez-raznolikosti stanje eksistence. Drugače, zaradi česa bi se lahko vznemirila? To svojstveno nekaj več je njeno razpoloženje služenja v kombinaciji z njenim originalnim, osebnim odnosom z Vsevišnjim Gospodom. Če ima jiva majhno svobodno voljo, kako lahko razvije odpor do služenja, če ni pred tem nikoli bila v to vključena? Dokaz našega večnega služenja je, da tukaj še vedno služimo, čeprav sedaj služimo mayo. Samo v brahmajyotiju je lahko jivina izkrivljena želja za prenehanjem vsega služenja odobrena od Gospoda.

POZABA ODNOSA

"Živo bitje ne more pozabiti svoje prave identitete, brez da je pod vplivom avidya energije."
-Šrimad Bhagavatam 3.7.5

"Prišli smo iz duhovnega sveta v ta materialen svet. Pozabili smo svojega Očeta. Tako moramo ponovno oživeti odnos s svojim Očetom, ali Bogom -- oziroma Krišno."
-Predavanje, 10.07.75

". . . ampak, v materialnem svetu, pod urokom maye oziroma iluzije, je ta večen odnos s Vsevišnjo Božansko Osebnostjo pozabljen . . "
-Šrimad Bhagavatam 1.15.25-26

Naš originalen odnos s Krišno ni nikoli izgubljen. Bil nam je ukraden s strani prakshepatmika-shakti Maye, in potem smo bili prekriti z njeno avaranatmika-shakti pozabe. Na ta način, naš originalen odnos z Bogom je pozabljen in to ima tragične posledice za jivo. Jalovo poskušamo ponovno vzpostaviti ta oseben odnos z materialnimi ljubezenskimi razmerji in ta na koncu proizvajajo samo bede.

"Živa bitja niso brez duhovnih čutil. Vsako živo bitje v svoji originalni, duhovni obliki ima vsa čutila, katera so sedaj materialna, prekrita s telesom in umom. Aktivnosti materialnih čutil so izkrivljeni odsevi duhovnih zabav."
-Sri Ishopanishad, Verse 11

Ta tragedija je zelo redko transcendirana z umetnim privzetjem mayavade in samo-umišljenim verovanjem, da nismo nikoli imeli osebnega odnosa s Krišno.

"Da. Pogojene duše so sestavni delčki Boga in so torej bile s Krišno, preden so postale pogojene . . . podobno, vsaka duša je videla Krišno . . ."
-Pismo: Jagadish, 2.25.70

"Originalno smo vsi bitja zavestna Krišne . . . "
-Nagovor številnejše publike – Prabhupada na Hare Krišna albumu

Naši protagonisti ugovarjajo s tem citatom Prabhupade:

"Vse-prežemajoča oblika Boga -- ki obstaja v vseh okoliščinah budnosti in spanja, kot tudi v potencialnih stanjih, in iz katerega generira jiva-shakti (živa sila) kot oboje, pogojene in osvobojene duše -- je poznana kot brahman."
-Šri Isopanisad, verz 16

Prosim bodi pozoren, da ni nikjer najti prislova "originalno" v tem citatu. Jive lahko velikokrat sestopijo ali generirajo na ta način iz brahma-sayujye, ampak to ne napravi brahmajyotija za njihov originalen dom.

GRE NA OBA NAČINA

"To so skrivnosti ačarij. Včasih skrijejo pravi smisel Ved -- razložijo Vede na drugačen način. Včasih predstavijo drugačno teorijo, samo da spravijo ateiste pod svojo kontrolo."
-Cc. Madhya, 25.42

Vsi vemo, da je bil Gospod Buda opolnomočena inkarnacija Boga. Bil je poslan na misijo, da zaustavi klanje živali v imenu Ved. Pridigal je nek ateističen nesmisel skupaj z dejstvi o zakonih karme. Izvršil je misijo. Vsi vemo, da je gospod Shankaracharya bil opolnomočena inkarnacija Šive, poslan pozneje na drugačno misijo, da zaustavi Budizem in ponovno vzpostavi Vedsko avtoriteto. Pridigal je prikrito obliko ateizma, skupaj z veliko Vedskimi resnicami, z namenom da izvrši misijo. Njegov pečat impersonalizma je še vedno zelo prisoten danes v Indiji. Nekaj njegovega vpliva vdira celo v različne Vaišnavske tabore.

Naši protagonisti ne morejo enostavno ignorirati vseh teh citatov, ki smo jih predstavili (in obstajajo še drugi) v tem članku. Imajo zanimiv način, kako tolmačijo te citate v svojo korist. To napravijo z enim samim zamahom. Veljavnost teh jasnih izjav odslovijo z racionalizacijo, da je Šrila Prabhupada enostavno predstavil te različne teorije z namenom pridobiti Kristjane, in mogoče tudi Žide.

Zanimiva teorija. Argumentirajo, da je Prabhupada rekrutiral svoje učence najprej na zahodu, kjer prevladuje Židovsko-Krščanska misel. Tako je ukrivil filozofijo z namenom, da pripelje te sentimentaliste, ki so bili pritegnjeni z njegovim gibanjem, pod svojo kontrolo.

Mi ugovarjamo temu in pravimo: Gre na oba načina, gospodje!

Z namenom da bi pojasnili ta dvorezen meč, moramo na kratko skreniti na pomembno navezujočo se temo. Najprej se vprašaj: Na koga je Prabhupada v resnici želel vplivati, ko je predstavil kar bi lahko tolmačili kot "različne teorije"? Na zahodu je predvsem spreobračal od drog ponorele ateiste, agnostične študente in panteiste (hipije). Večina teh ljudi je bila tako degradiranih, zmedenih in uporniških, da je bila pripravljena sprejeti karkoli in vse kar je rekel. Če bi nam bil takrat rekel, da vsi originalno izhajamo iz brahmajyotija, bi to enostavno sprejeli -- in tudi zagovarjali.

Ali obstaja kak dokaz, da je Prabhupada resnično poskušal združiti svoje gibanje s katerokoli Krščansko sekto? Skoraj vsi med njimi so bili nesposobni sprejeti celo njegove argumente proti uživanju mesa! Srečal se je s kardinalom ali duhovnikom tukaj in tam, ampak diskusije o združitvi oziroma pridružitvi -- kje najdemo karkoli od tega?

Obstajali so primeri, kjer Prabhupada je stopil v diskusijo z različnimi sektami, preizkušajoč vode za kooperacijo, priključitev, in možno zedinjenje. To je bilo v Indiji. Obstaja obilica pisem, jutranjih sprehodov, sobnih pogovorov in celo slik, ki to potrjujejo. Seveda, Prabhupada je insistiral, da bi se takšna združitev lahko in bi zgodila, če bi v nanovo formirani organizaciji glavno vlogo imelo njegovo gibanje in bi Njegova Božanska Milost bila sprejeta kot končen voditelj.

Priložnosti, na nesrečo, ni bila nikoli sprejela nobena od teh indijskih skupin. Še posebej ni bila sprejeta od Gaudija Matha. Kljub temu, Prabhupada je mislil, da obstaja možnost in je večkrat poskusil.

Če bi ti napori kdaj prišli v bližino točke uspeha, potem bi dolgotrajne zmotne koncepcije teh skupin morale biti ali konfrontirane, ali spretno zmanipulirane. Mati vseh takšnih filozofskih razlik bi bila ta originalen-izvor-jive kontroverznost. Prabhupada je zelo mogoče želel kooperacijo in združitev, preden se konfrontirajo te subtilne oblike mayavade.

Mi trdimo, da je peščica navedb najdenih v Prabhupadovih knjigah -- tiste, ki dajo nekaj indirektne indikacije, da lahko jiva originalno prihaja iz brahmajyotija -- bila namenoma vstavljenih tja od Njegove Božanske Milosti z namenom, dati tem skupinam možnost, da postopoma sprejmejo Absolutno Resnico tega predmeta.

V bistvu, želel je omiliti trk. Kolikor pač to gre, ker je Prabhupada takšen liberalen ačarja, ni majhna verjetnost, da je nekaj hotel dati tudi mayavadijem. Konec koncev, Gospod Krišna je zapustil neke vrste navidezno materialno telo.

Seveda, gledano v celoti, je Prabhupada razbil argumente mayavadijev.

Kaj pa ti kontra-indikatorji? Ne trdimo, da smo sposobni pokazati vse izmed njih. Tisti na drugi strani argumenta ti bodo skoraj sigurno sposobni predstaviti več, če želiš vedeti o njih. Kakorkoli, ena pomembna točka tukaj nima teže. Kadarkoli je rečeno, da se takšne navedbe nahajajo bodisi v Bhaktivinodinem pisanju, ali v sandharbhah, itd., moraš vedeti, da so takšni prevodi v angleščino lahko izkrivljeni. To literaturo lahko izkoristimo, ko so prevodi natančni, in, najpomembneje, ko niso kontradiktorni Prabhupadovemu pisanju.

Ali si kdaj pomislil, da je v mešanju diskusije o svarupi s Krišno skupaj z impersonalen izvor teorijo nekaj rasabhase? Si kdaj pomislil, da je poslušanje takšnih predstavitev, ali branje teh, lahko kontra-produktivno za uspeh na poti sadhana bhakti? V katero smer nas te vrste pogovori ali zapisi peljejo -- navzgor ali navzdol? Ali so resnično prijetni srcu?

"Šrila Svarupa Damodara Gosvami je želel vtisniti v um Bhagavan Acharye, da četudi nekdo trdno utemeljen v devociji služenja Krišne verjetno ne bo skrenil s poti zaradi poslušanja mayavada bhasye, je ta bhasya kljub temu polna impersonalnih besed in idej . . . Po poslušanju vseh teh nesmiselnih idej od abhakte, je bhakta zelo vznemirjen, kot bi njegovo srce in duša bila zlomljena."
-Cc Antya, 2.99

POTRDITEV SIDDHANTE

Vaišnavska enotnost se lahko doseže samo, ko so vse konfliktne in kontradiktorne devocijske filozofije odstranjene iz naših inteligenc . . . in iz naših src. Pred tem -- napredkom potrebnim za Zlato Dobo -- bodo vse apa-siddhante nadaljevale trgati z nesporazumi realizacijo duhovne znanosti, takšne kot je. Ta filozofija vključuje sprejetje končne osebne odgovornosti. Je logično. Nakazuje, da je status Vrhovne Absolutne Resnice oboje, oseben in Vse-Dober-Absolut. Transcendentalna resnica, da je živo bitje originalno padlo z duhovnega sveta, je v neki obliki prisotna v vseh pristnih teologijah sveta. Prisotna je tudi v Prabhupadovih zapisih, kateri jo utemeljujejo kot samo-umevno:

"V zvezi s tvojim vprašanjem glede padca duhovne duše pod vpliv maye, ni tako da bi tisti, ki so razvili pasiven odnos s Krišno, bili bolj nagnjeni pasti v aktivnosti neznanja. Običajno kdorkoli, ki je razvil svoj odnos s Krišno, ne pade navzdol v nikakršnih okoliščinah, ampak ker je neodvisnost vedno tukaj, lahko duša pade navzdol s kateregakoli položaja ali odnosa z zlorabo svoje neodvisnosti. Vendar njen odnos s Krišno ni nikoli izgubljen. Je enostavno pozabljen pod vplivom maye, tako ga je mogoče ponovno vzpostaviti oziroma oživeti s procesom poslušanja Svetega Imena . . . "
-Pismo: Jagadish, 4.25.70

Opomba: Vsi poudarki so dodani in vsi šastrični citati se nanašajo na komentarje, seveda.

OM TAT SAT

Založniško pravico za vse citate iz knjig Njegove Božanske Milosti A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupade ima Bhaktivedanta Book Trust