In kakšen ogromen če je to

English | Hrvatski

ZAVEST KRIŠNE

VAISHNAVA FOUNDATION

Sledeči stopinjam najodličnejšega oznanjevalca zavesti Krišne v zahodnem svetu

NJEGOVE BOŽANSKE MILOSTI A.C. BHAKTIVEDANTA SWAMI PRABHUPADE

IN KAKŠEN OGROMEN "ČE" JE TO

Avtor: Kailasa Candra das

"Yasmin vijnate sarvam evam vijnatam bhavati. Vsakdo, ki je bhakta Boga, ve o Bogu do neke mere, in devocijsko služenje Boga ga napravi sposobnega, da ve vse po milosti Boga. ČEPRAV SE LAHKO BHAKTA NA VIDEZ PREDSTAVI KOT NEVEDEN, je poln znanja o vsaki komplicirani stvari." - Šrimad-Bhagavatam, pesnitev 3, poglavje 7, verz 8

"Ljudje, ki so v neznanju o svoji lastni zgodovini, bodo pustili drugim da jo pišejo za njih." - George Orwell

Avtoritativni citati in logika redko predstavljajo sekalno-"chop" tehniko. Kakorkoli, sklepati da bo prepričanje nekoga drugega "USTVARILO TEMNO MRTVAŠKO PREGRINJALO NEZNANJA PREKO CELEGA SVETA", je hinavsko v kontekstu nežne prezentacije. Mi nismo nasprotni sekalni-"chop" tehniki samo po sebi, vendar smo zgroženi, ko je predstavljena pod pretvezo nečesa drugega.

Kako nam lahko kritiziranje Šrila Prabhupade, glede njegovega imenovanja božanstev, kakorkoli pomaga v razumevanju Absolutne Resnice? Njegovo imenovanje božanstev je absolutno in perfektno. Kdorkoli, ki ga kritizira v zvezi s tem--ni važno v kaj je ta kritika preoblečena--bo samo raztrosil dvome in vprašanja o svoji stopnji realizacije, zaustavljajoč njegovo milost.

". . . ime Radha-Partha-sarathi je rasabhasa, ker Šrimati Radhika nikoli ne zapušča Vrndavane."

"Še eno Krišnovo ime je Partha-sarathi. Partha. Arjunovo ime je Partha. Partha pomeni, 'sin Parthe'. Drugo ime Kunti je Partha. Ime Kuntinega očeta je bilo Prthu, tako je Kuntino ime bilo Prtha. Zato je Arjunovo ime bilo Partha. In ker je Krišna služil kot Arjunov voznik kočije, je še eno Njegovo ime bilo Partha-sarathi. " - Prabhupadovo predavanje na Šrimad-Bhagavatam, 1974

Acyutananda: Ime božanstev je Radha-Parthasarathi.
Prabhupada: Hm?
Acyutananda: Ime božanstev v Delhiju je Radha-Parthasarathi. Kako naj to razumemo? Ker Partha pomeni Arjuna. Tako Radha, kako pride Radha tja?
Prabhupada: Ko je Krišna Parthasarathi, je Radha stran od Njega? Ali ne?
- Jutranji sprehod, Madras, 76/01/09

Smisel je samoumeven.

Podobno, poskušati brezkončno dokazovati, da Prabhupada ni učil, da je jiva izvorno bila v duhovnem svetu s Krišno (pred vstopom v materialno iluzijo), ni nič druga kot umska spekulacija. Filozofska spekulacija v zvezi z njegovo predstavitvijo je poskus razumeti, kako je Prabhupada bil absolutno pravilen glede tega predmeta. Umska spekulacija na to temo, na drugi strani, samo pospešuje razpad njegovega gibanja zavesti Krišne. Piha na ogenj, ki sedaj gori znotraj hiše, katero je on zgradil, da bi dal zatočišče celotnemu devocijskemu svetu. Takšni "nežni" članki, z vsemi svojimi "spoštljivimi" točkami, so centrifugalni po naravi.

"V zvezi s tvojim drugim vprašanjem, če so pogojene duše že kdaj videle Krišno. Če so bile z Gospodom, preden so postale pogojene zaradi želje po vladanju nad materialno naravo. Da, pogojene duše so sestavni delčki Gospoda in so tako bile s Krišno, preden so postale pogojene. Ravno tako kot je otrok moral videti očeta, ker oče položi otroka v maternico matere, podobno je vsaka duša videla Krišno oziroma Vrhovnega Očeta. Ampak ob tem času pogojene duše počivajo v stanju imenovanem susupti, ki je natanko kot globok spanec brez sanj, oziroma anestezijsko stanje, zato se ne spominjajo, da so bili s Krišno, ko se zbudijo v materialnem svetu in postanejo zapleteni v materialne afere."
- Pismo: Jagadisa, 70/04/25, Los Angeles

Sedaj, naši prijatelji trdijo, da smo originalno prišli iz Maha Višnuja, iz stanja susupti. Če je to tako--in kakšen ogromen "če" je to--potem imamo neskladje. Ta citat izgleda, kot da podpira njihovo teorijo, ampak njegova vrednost je omejena, glede na druge citate v zvezi s to temo.

Napačna interpretacija tega citata je sorodna z dvomom v Prabhupadovo izjavo ko jasno pravi, da so duše dosegle brahmajyoti in potem (v nekaterih primerih večkrat) padle nazaj v materialne afere--ampak, še pred tem, so bile s Krišno v Njegovi lili oziroma zabavi. Tako, v tem aprilskem, 1970 citatu, sploh niso dosegle brahmajyotija, za časa uničenja univerzuma. Kot takšne, stopijo se v Maha Višnuja in vstopijo v stanje susupti. To je dobro znano kot položaj za pogojene duše med manifestacijami univerzumov.

Dopuščeno jim je videti svojega Vrhovnega Očeta v tem stanju. Ali vidijo Maha Višnuja? No, ker so v Njegovem telesu in bodo izšli iz Njega--in On bo njihov oče, ko bodo ponovno injicirani v materialno manifestacijo--to ni nelogična razlaga. V kontekstu citata je popolnoma smiselno.

Kakorkoli, te duše v susuptiju so pogojene, pred svojim vstopom v Maha-višnuja za časa uničenja univerzuma. Tako njihov ponoven prihod v materialne afere ni natančno takšen, kot njihov predhoden vstop v stanje iluzornih prekrival. Dobile bodo prikrojeno usodo, ker so njihove vasane bile spremenjene skozi čas prejšnjega bivanja. Ko so spet prekrite, se ne spominjajo svoje prejšnje situacije z Maha-višnujem. Ko privzemajo eno telo za drugim, se ne spominjajo niti svojih prejšnjih življenj. Podobno, preden so izplavale iz susuptija znotraj Krišne (Maha-višnuja), še pred tem, so izvorno bile s Krišno v Njegovi lili v duhovnem svetu. Tudi tega se, seveda, ne spominjajo.

Pač pa sedaj nekatere izmed njih zavračajo to Resnico v imenu ohranjanja tako imenovanih ortodoksnih učenj (starih manj kot stoletje) in razglašajo, da so v liniji duhovnega nasledstva Šrila Bhaktisiddhante in Šrila Bhaktivinode. Nepojmljivo je, da bi nekdo, medtem ko se oprijema te impersonalen izvor interpretacije, lahko pel-recitiral Sveto Ime v liniji Šrila Prabhupade in mislil, da on ali ona ugaja Prabhupadi.

Šrila A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupada pravi, da četudi duše dosežejo Vaikuntho, po tem ko so bile prekrite z materialno eksistenco, lahko ponovno vstopijo v materialen svet. Običajno ne, ampak lahko. Svobodna volja je del njihovega svojstvenega in večnega karakterja. Kakršnekoli izmenjave že da so prisotne, ko srečajo Maha-višnuja skozi čas susupti, to ni originalen odnos, ki ga ima jiva z Bogom. Ni isto kot Gospodova lila s svojimi večnimi služabniki v duhovnem svetu. Mi se ne spominjamo tega odnosa. Pogojene duše se prav tako ne spominjajo, kako so se soočile z Maha-višnujem skozi čas razkroja univerzuma.

Zlorabili smo svojo majhno neodvisnost v duhovnem svetu. Nemudoma smo bili položeni v stanje pozabe. Vse pogojene duše so bile v tem položaju. Nekoč so bile vse čiste. Nekatere izmed njih so zlorabile posebne pravice. Potem, brez želje da Ga še služijo, so nemudoma iztrgane iz duhovnega sveta (praksepatmika-sakti) in, istočasno, popolnoma prekrite (avaranatmika-sakti). V duhovnem svetu maya ne obstaja, ker je tatastha-sakti, kakor hitro ne želi več služiti, transportirana v drug svet -- nemudoma. To ne ovira zabav Vsevišnjega Gospoda, niti ne nakazuje na vstop maye v duhovno kraljestvo.

"V zvezi s tvojim vprašanjem glede oblike duhovne duše, pogojenega živega bitja, duhovna oblika vedno obstaja, vendar se popolnoma razvije samo, ko gre živo bitje nazaj na Vaikuntho. Ta oblika se razvije v skladu z željo živega bitja. Dokler se ne doseže to perfektno stanje, leži ta oblika uspavana, tako kot leži oblika drevesa uspavana v semenu." (Šrila Prabhupadovo pismo Rupanugi, 1969) poudarek dodan

Prabhupada pogosto pravi, da živo bitje pade iz duhovnega sveta. Potem spet, na nekaj mestih, pravi da nihče ne pade iz duhovnega sveta. To, seveda, je navidezna kontradikcija. Tukaj v bistvu ni nikakršne dejanske kontradikcije, kakorkoli. Tisti, ki zagovarjajo trdo-verzijo "brez-padca" stališča, privzemajo ekstremno interpretacijo, se pravi da so vse Prabhupadove navedbe glede padca jive gauna-vritti. Prabhupada jih navaja na veliko mestih, vendar naj bi vse bile interpretirane indirektno in ne dobesedno. Ne upoštevajoči to napačno uporabo gauna-vritti, je sinteza teh dveh navidezno kontradiktornih stališč veliko ustreznejša:

"Nekatere izmed teh duš so padle v materialno eksistenco, medtem ko so druge, imenovane nitya-mukta, večno osvobojene. Nitya-mukte niso nikoli pogojene. Tiste duše, ki so padle v materialen svet z namenom zadovoljiti svoja čutila, se imenujejo nitya-baddha, večno pogoje. Z "večno" mislimo, da nihče ne more oceniti količine časa, ki ga pogojena duša mora preživeti znotraj materialnega sveta."
- Dialectical Spiritualism, kritika Plotinusa, poudarek dodan

V obeh zadnjih citatih je pogojena duša smatrana kot nitya-baddha, večno pogojena. Tehnično, kakorkoli, to pomeni, da je pogojena že tako dolgo, kot bi bila večno pogojena. Tako, v tem kontekstu, ta "večno" pogojena duša razvije svojo raso "samo", ko gre nazaj k Bogu. Kakorkoli, navedek iz Dialektičnega spiritualizma jasno pravi, da je pogojena duša padla iz istega mesta, kjer ne-padle nitya-mukte večno prebivajo.

Tukaj je potrebna uporaba nekaj buddhi-yoge. Stavek v pismu iz leta 1969 vsebuje besedo "razvije". To je tako v kontekstu njene neizmerljivo dolge pogojenosti. V resnici, razvila bo svojo raso s Krišno v času Gospodovega sestopa v drugem univerzumu. Tega ne bi smeli vzeti kot motnjo. Izvorno smo uživali naš odnos z Gospodom v polni blaženosti in znanju.

Če uporabimo analogijo; izurjenega športnika prizadene težka fizična poškodba. Za mesec dni gre v bolnišnico in si opomore. Po zapustitvi bolnišnice je slaboten. Ni sposoben početi tega, kar je bil prej sposoben početi na igrišču. Kakorkoli, z vztrajnim treningom zgradi svojo moč in vzdržljivost. Po določenem času je prav tako vešč športnik kot pred hospitalizacijo. Še enkrat je razvil to, kar je originalno bilo tukaj in kar je bil užival.

Z drugimi besedami, uporabljen je izraz "padel", vendar mora biti pravilno razumljen. Podobno, uporabljen je izraz "večno pogojen", vendar mora prav tako biti pravilno razumljen. Potrebna je pravilna duhovna sinteza teh izrazov, ne trmasto vztrajanje na neavtoriziranem ekstremnem stališču. Nepotrebna uporaba gauna-vritti zornega kota kaže na zaščitno dejanje, namenjeno da zaščiti interese lažnega ega.

Šrila Prabhupada:". . .človek je narejen po obličju Boga; zatorej, človek je izvorno popoln . . . ampak če pade v bolezensko stanje, to ni njegova nepopolnost. Je nekaj zunanjega, kar je napadlo zdravega človeka. Glede na njegovo izvorno naravo, je človek zdrav."

Syamasundara dasa: "Za Aristotla je cilj delovanja realizirati naš potencial in doseči najvišjo srečo oziroma zadovoljstvo. Ker je Bog ustvaril človeka za samo-realizacijo, je realizacija tisto, kar mu bo prineslo zadovoljstvo."

Šrila Prabhupada: "To pomeni, da je v začetku Bog napravil človeka nepopolnega . . . Zakaj naj bi bil nepopoln? To bi nakazovalo, da je Bog nepravičen. Zakaj bi Bog ustvaril nekaj, kar mora priti na raven popolnosti z realizacijo?" Dialectic Spiritualism, kritika Aristotla

Stanje susupti, po definiciji in vlogi, je eno od treh pomembnih stanj pogojene eksistence. Vrnitev v to stanje je avtomatično vnaprej določeno za vse pogojene duše neodvisno od tega, če so v času manifestiranega univerzuma dosegle guruja ali ne. Susupti je najmanj turbulenten in, samo v tem smislu, najvišji izmed teh treh primarnih stanj; kljub temu je nepopolno stanje. Drugače, zakaj je imenovan stanje nezavesti, anestezijsko stanje?

Izvorno smo vsi bitja zavestna Krišne. Ali smo vsi izvorno nezavestni in anestezirani? Če je susupti bil naša izvorna "zavest", zakaj ne enostavno čakati, da zopet pride naokrog sam od sebe? Zakaj se boriti za osvoboditev iz Mayinega kraljestva? Vsaki pogojeni duši je usojeno, da vstopi v to stanje -- kjer vidimo Gospoda Višnuja z našo tako imenovano izvorno zavestjo -- za neizmerljivo dolgo obdobje.

Vsevišnja Božanska Osebnost ni ustvarila jive v takšni nepopolni zavesti. Če bi, bi to bilo nepravično. To bi pomenilo, da smo bili ustvarjeni nepopolni, z namenom da realiziramo popolnost, katere nismo nikoli uživali. Prabhupada jasno zavrača ta pogled. Prav tako mi ne bi bili niti najmanj odgovorni za ta "originalen" susupti, stanje, ki neizogibno vodi v zapletenost in trpljenje za časa materialne manifestacije.

Če je Vsevišnji Gospod izvorno uvedel takšno situacijo, kje je možnost za osvoboditev? Majhna moč jive ne more nikoli premagati Vrhovne Moči. Vsa dejanja bi lahko služila samo temu, da se v končni fazi razkrije originalno susupti stanje. Edini proti-argument temu bi vseboval osupljivo razvejanost: Bog bi potem ustvaril nekaj, kar je v sebi nepopolno, vrženo v svet trpljenja, z namenom da se mu podari raven popolnosti, katere jiva konstitucijsko nikoli ni imela.

Krišna je zapustil materialno telo, tako da bi ateisti imeli nekaj, na čemer lahko bazirajo svojo brezvernost. Podobno je Prabhupada, tukaj in tam, predstavil nekaj navedkov, katere je mogoče ravno toliko zasukati, da lahko nekdo argumentira, da je verjel v tako imenovano "brez-padca" teorijo. Seveda, nekdo, ki trdi da je on to rekel, mora prezreti in racionalizirati na desetine (če ne stotine) njegovih navedkov, ki predstavljajo nasprotno siddhanto. Njegova Božanska Milost je tako prijazna.

Prabhupadovo gibanje je bilo ostro napadeno tako od zunaj kot od znotraj. Nekateri bhakte menijo, da je lahko kmalu uničeno, celo za časa naših življenj. Vseeno, če želimo da Prabhupadova predstavitev zavesti Krišne preživi--in kakšen velik "če" je to--potem mora ta zmotna matrica o izvoru biti zavrnjena, razkrinkana, in v končni fazi premagana. Lahko je oboje, subtilna in privlačna (kot mayavada), vendar je popoln nesmisel in nima nikakršne veze s Prabhupadovimi učenji. Susupti ni naše izvorno stanje zavesti.

Pridigarji teorije o neosebnem izvoru -- nasledstvo učencev, ki ni niti najmanj povezano s pristnimi učenji nekoč čistega ISKCON gibanja --zlorabljajo besedo v 1969 citatu ("samo"), za utemeljevanje svojega stališča. Medtem ko počnejo takšne stvari, niso niti predstavniki ISKCON-a, niti Šrila Prabhupade. Kar se tiče biti član ISKCON-a, ali družine, klicanje tega sentimenta znova in znova sčasoma izgublja svojo vplivno moč. Ta neavtorizirana filozofija napačno razume padec jive in napačno razume koncepcijo jivine večne pogojenosti.

Ko je nekdo ali neka skupina kontradiktorna Prabhupadi, zavračamo kar pravijo -- in ne verjamemo, da imajo čisto povezavo bodisi s paramparo, bodisi z Vsevišnjim Gospodom, medtem ko propagirajo ta konfliktna učenja. Obstaja lahko samo eno mnenje. To mnenje je Prabhupadovo. Nismo zainteresirani za mnenje kogarkoli drugega. Vsako drugo mnenje deluje nesporazumno s planom Usode in naprej razdira razcepljeno hišo, ki ne more stati.

Zaključek je, da jiva, čeprav pade iz duhovnega sveta, ne pade dokončno. Ravno tako kot je jiva večno pogojena (ker je čas trajanja neizmerljiv), tudi ni večno pogojena. Ko se asimilira ta perspektiva, je navidezna kontradikcija obeh izrazov zlahka odstranjena.

Živo bitje izživlja materialne sanje svoje karmične izbire iz enega telesa v drugo, iz tega spet v naslednje itd. Toda, ko se jiva duša, v človeški obliki, iskreno, resno in intenzivno odloči izvajati bhakti-yogo in se zbuditi, bo on ali ona znotraj odkrila specifičen, oseben, vedno-osvobojen (ne-padel), večen odnos z Bogom. Če bi živo bitje dejansko kompletno padlo iz duhovnega sveta, bi ta odnos bil izbrisan. Stvar ni takšna. Je skoraj popolnoma prekrit, vendar v resnici ni izbrisan. Lahko je ponovno oživljen. Če je živo bitje bilo večno pogojena duša, potem ne bi nikoli moglo biti nikakršnega upanja za osvoboditev in obljube devocijskega služenja bi bile velika potegavščina.

Iz te perspektive, duhovni učitelj lahko in tudi pravi, da je zaključek, da živo bitje nikoli dejansko ne pade iz duhovnega sveta.

Paramahamsa: Lahko pridemo v duhovni svet in se vrnemo?
Šrila Prabhupada: Da.
Paramahamsa: Pademo?
Šrila Prabhupada: Da. Takoj ko poskusimo, "Oh, ta materialen svet je zelo privlačen." "Da," pravi Krišna, "da, da, pojdi". Ravno tako kot nihče ni zainteresiran za zavest Krišne. Ali misliš, da je vsakdo zainteresiran? Želijo uživati ta materialen svet. Drugače kakšen je pomen svobodne volje? Vsako živo bitje je dobilo malo svobodne volje. In Krišna je tako prijazen, da mu priložnost, "V redu, uživaj na ta način". Ravno tako kot nekateri izmed naših študentov, včasih odidejo, se spet vrnejo. Obstaja svobodna volja, ni stereotipsko. Ravno tako kot nekdo gre v zapor, brez da ga državna uprava vabi, "Pridi. Imamo zapor. Pridi sem, pridi sem." Gre po svoji svobodni volji; spet pride ven, spet gre. Na ta način.
- Jutranji sprehod po Cheviot Hills Golf igrišču –13. maj, 1973, Los Angeles, poudarek dodan

Bhaktijana: Ali je moja duša bila kdaj osvobojena?
Prabhupada: To veš ti. Jaz ne vem.
Bhaktijana: Če sem bil nekoč osvobojen . . .
Prabhupada: Ti si osvobojen. Ti si osvobojen. Enostavno oblak te je zakril. Naženi ta oblak. Ni govora da si kdaj bil. Ti si večno osvobojen. Nebo je vedno duhovno, vendar je včasih natlačeno z oblakom, to mayo. To se imenuje maya. V resnici nisi pogojen. Tako misliš. Tako kot v sanjah misliš da te žre tiger. Nikoli nisi bil hrana tigru. Tigra ni. Moramo ven iz teh sanj. - Čaitanja Čaritamrita predavanje, Adi-lila 7.108 -- San Francisco, 18. februar, 1967, poudarek dodan

Jive so tiste, ki so navzoče v Njegovih zabavah. Te postanejo pritegnjene z materijo, ko skrenejo od bistva svoje narave, kot rezultat želje za uživanjem. Vendar ko duša spet . . . pridobi pravo znanje o transcendentalnem področju Boga . . . začenja pridobivati nazaj bistvo svoje čiste narave . . .
- Šrila Bhaktisiddhanta Sarasvati Prabhupada, Sri Caitanya's Teachings, str. 323

Založniško pravico za vse citate iz knjig Njegove Božanske Milosti A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupade ima Bhaktivedanta Book Trust