ZAVEST KRIŠNE

VAISHNAVA FOUNDATION

Sledeči stopinjam najodličnejšega oznanjevalca zavesti Krišne v zahodnem svetu

NJEGOVE BOŽANSKE MILOSTI A.C. BHAKTIVEDANTA SWAMI PRABHUPADE

O ZADOSTNEM VODSTVU

Avtor: Kailasa Chandra das

"Vaišnava začetnik ali Vaišnava situiran na srednji stopnji (drugo-klasni bhakta) lahko tudi sprejme učence, ampak takšni učenci morajo biti na enakem nivoju, in morali bi razumeti, da ne morejo učinkovito napredovati do končnega cilja življenja pod njegovim nezadostnim vodstvom."
Nectar of Instruction 5, komentar

Gospod Balarama je Bog. Gospod Balarama je vedno bil Bog in vedno bo Bog. Njegov status Boga je večen in nikoli datiran. Nek trenutek v prihodnosti, bo naš sedanji datumski sistem stvar preteklosti. Zares, materialen čas se bo v končni fazi končal, ko bo ta univerzum uničen. Eksistenca Boga, kakorkoli, se ne konča nikoli.

Skozi čas, ko je materialni univerzum manifestiran, lahko Bog izbere, da se pojavi v eni od Svojih večnih oblik--kot je Balarama--ampak takšna pojavitev nima nikakršnega vpliva na Njegovo večno eksistenco v tej obliki. Materialne oblike, gibanja, sprememba zemlje in podobno, se odvijajo v različnih ciklih v skladu z materialnim časom. Eksistenca Boga, oblika, zabave in odlike, kakorkoli, so transcendentalne glede na te cikle.

Njegova Božanska Milost A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupada je, s tem ko je privzel red življenja odpovedi, položil temelje za svoje sporočilo. Potem je nadaljeval z uvajanjem zavesti Boga po celem svetu, začenši v sredini šestdesetih. Njegov pohod Zavesti Krišne je brez primere v zgodovini tega planeta.

Bil je fizično manifestiran in zato sposoben delovati s polno intenziteto kot vodstvo in končen razsodnik za svoje študente, učence, privržence in dobronamernike. Bil je pristen duhovni učitelj, guru v pravem in polnem smislu besede. Lahko je direktno razjasnil katerokoli in vsa nasprotja. Dajal bi specifična navodila v specifičnih situacijah, z namenom uveljaviti voljo Boga in duhovno dvigniti svoje učence. Krotil bi učence, ki so postali opiti z močjo. Njegovo ime je bilo Prabhupada--gospodar, ob čigavih stopalih sedijo vsi ostali gospodarji--in njegova misija je bila transcendentalna glede na vpliv materialnega časa.

Bil je tako dober kot Bog za svoje učence--vendar ni bil Bog. Bil je glasnik Boga. Balarama je Bog. Guru ni Bog. Pravi guru je Boga-realiziran sluga Boga. Guru je popolnoma predan sin Boga, Očeta. Ne duhoviti s cigaro v ustih in ne mlati prazne slame v imenu Absolutne Resnice ali harmonije za človeštvo.

Mir v družbi je lahko najbolje dosežen, ko sta mir in zadovoljstvo prisotna znotraj ljudi, ki sestavljajo to družbo. Ko človeška duša neposredno sliši, neposredno govori z in direktno vidi pravo obliko Vrhovne Osebe, takšen zelo srečen moški ali ženska doseže popoln mir v sebi. Prvotna oblika Boga v tem svetu je poznana kot Višnu. Ko slišiš Njegov transcendentalen glas, se ne sliši hrapavo ali neprijetno, kot glas kakšnega starega moža, ki preveč kadi. Ko imaš osebne izmenjave z Njim, ne boš niti jezen niti izzivajoč v svojem odnosu z Njim. Vdan boš v globokem spoštovanju.

Višnu je prva oblika Boga, ki jo transcendentalist neposredno vidi, ker je ta oblika Boga najbližja vsakomur. Je tudi najbližja oblika Boga za ne-bhakte, katerih veliko želi, da ne bi obstajal. Gospod Višnu se nahaja znotraj vsakega človeškega srca. Dejansko, nahaja se tudi znotraj vsakega ne-človeškega živega bitja.

Tisti, ki želijo realizirati--neposredno slišati, neposredno govoriti z, neposredno videti--Gospoda Višnuja znotraj svojega srca (Osebo, katero Kristjani imenujejo "Sveti Duh"), se imenujejo bhakte. Imenujejo se tudi "jogiji", ker izvajajo disciplino joge z namenom povezati se z Bogom. Bog je lahko v polnosti realiziran samo skozi metodo devocije, poznano kot bhakti- joga. Ker je primarni življenjski cilj vseh bhakt realizirati Višnuja, so vsi častilci Boga znani kot Vaišnave.

Ko je redek in vzvišen bhakta dejansko dosegel cilj, je poznan kot Boga-realiziran Vaišnava. Na tem nivoju vdanega služenja je poznan tudi kot guru, duhovni učitelj. Je učitelj, ker je dokončal cel postopek in dosegel cilj. Tako, samo Boga-realiziran Vaišnava lahko spretno in efektivno vodi aspirajočega bhakto--nekoga, ki je še vedno pogojen z materialno naravo in še ni realiziral Višnuja--k popolnemu in čistemu transcendentalnemu kontaktu.

Obstajajo guruji, ki imajo celo višje realizacije Boga od te. Dosegli so osebno izmenjavo v višjih izmenjavah (odnosih) z obliko Boga--kot je Gospod Balarama ali Gospod Krišna. Vsekakor, so nivoji realizacije Boga iznad realizacije Gospoda Višnuja znotraj nekogaršnjega srca. Zares, realizacija Gospoda Ramačandre ali Gospoda Nršimadeve ali Gospoda Narayane je iznad realizacije Gospoda Višnuja, ker te višje oblike Boga ponujajo osvobojeni duši bolj ekstatične izmenjave, kot to počne Gospod Višnu. Celo iznad teh oblik Boga, obstaja možnost za odnos z Gospodom Čaitanjo, Gospodom Balaramo in Gospodom Krišno na najvišjem planetu (Krišna Loki) v transcendentalnem svetu.

Vseeno, katerikoli Vaišnava, ki je v polnosti realiziral Osebnost Boga, začenši z realizacijo Boga kot Gospoda Višnuja, je kvalificiran za guruja. Če dejansko želimo doseči Boga, potem moramo sprejeti vodstvo eksperta, ki Ga je že v polnosti realiziral. Bog ima transcendentalno obliko, transcendentalne odlike in transcendentalne zabave. Te želi deliti s svojimi bhaktami.

In ti, kot duh--če se tega zavedaš ali ne--to iščeš celo skozi pogojeno življenje.

O REALIZACIJI BRAHMANA IN OSVOBODITVI

Ti kot duh ne boš nikoli popolnoma zadovoljen ali popolnoma miren samo preko realizacije svetlobe. Da, obstaja stanje neposredne zaznave, v kateri se doseže transcendentalna svetloba. Ta stopnja ni končen cilj; je predhodna realizaciji Boga. V šestdesetih je ta realizacija imela imena kot "bela svetloba", ali "kozmična zavest". Dejansko, kozmična zavest je stanje realizacije še vedno znotraj materialnega univerzuma in je predhodna realizaciji brahmana. Kozmična zavest je zelo, zelo visoko stanje metafizične realizacije, kakorkoli, in je redko dosežena od kogarkoli v tej dobi. Realizacija "bele svetlobe" je stopnja osvoboditve iznad materialnega sveta. Kot pravkar omenjeno, imenuje se brahman realizacija in ta brahman je sijaj Boga.

Oseba, ki je realizirala samo brahman, je včasih smatrana za guruja. Nekateri od teh transcendentalistov so impersonalisti, večina pa jih še vedno služi Višnuja in si želi realizirati Njega. Ker niso vse brahman realizirane osebe Vaišnave, niso vsi častilci Boga. Namesto tega, nekateri od njih mislijo, da so sami Bog. Glede na nečisto inteligenco mislijo, da je realizacija brahmana enako kot postati Bog.

Ne želiš si postati učenec takšnih tako imenovanih duhovnih učiteljev, ker v resnici niso dobro vodstvo v duhovnem življenju. Največ kar lahko dosežeš s služenjem takšnih učiteljev je sijaj brahmana, kateri ni nikoli cilj človeške priložnosti. Ne moreš doseči ekstaze kontakta z Božansko Osebnostjo, če služiš tako imenovane učitelje, ki mislijo, da so postali Bog.

Niti ne bi smel izbrati za guruja celo bhakte, ki je nekoliko napreden. Če Vaišnava še ni realiziral oblike Boga--četudi je prišel do predhodne realizacije svetlobe Boga--ni priporočljivo, da ga sprejmeš za guruja, ker je njegovo vodstvo še vedno nezadostno.

"Vaišnava začetnik ali Vaišnava situiran na srednji stopnji lahko tudi sprejme učence, ampak takšni učenci morajo biti na enakem nivoju in morali bi razumeti, da ne morejo učinkovito napredovati do končnega cilja življenja pod njegovim nezadostnim vodstvom."
Nectar of Instruction 5, komentar

Vsakdo, ki ni realiziral Boga, je pogojen--ali, najmanj, še vedno pod vplivom energije, ki je tuja njegovemu ali njenemu čistemu duhovnemu stanju. V resnično osvobojenem stanju življenja, je duh v neposrednem, popolnem in ekstatičnem kontaktu z Bogom. Pred obnovitvijo tega stanja, ima duša vsaj neko vrsto zavese nad svojo zavestjo. Celo brahman realizirana duša--ki ni dosegla popolne realizacije Boga--je smatrana, do neke mere, za pogojeno dušo. Čeprav se brahman realizirana duša včasih prav tako smatra za osvobojeno, je ta osvobojenost samo predhodna osvobojenost. Prava osvobojenost je osebna realizacija Boga. Tako, vse pogojene duše, katerih realizacija je manj kot to, so na enakem nivoju življenja--nivo, ki ni dosegel popolnoma osvobojenega stanja.

O ZADOSTNEM VODSTVU

Da, lahko sprejmemo učenje nekoga, ki je v duhovnem življenju naprednejši od nas. Četudi takšen vodnik še ni realiziral Boga, nam bo takšno vodstvo pomagalo doseči končen cilj. Tako dolgo, dokler je tvoje vodstvo Vaišnava (ki je sprejel pristno iniciacijo od Boga-realiziranega Vaišnave), ga lahko sprejmeš kot predstavnika guruja. Vendar, takšno vodstvo ne more nikoli biti zadostno, ker ni transparentno. Še vedno ni izven megle zunanjega vpliva. Samo Boga-realizirana duša je transparentna in samo on ti lahko nudi zadostno vodstvo na poti do dosege daršana, ali neposrednega zaznavanja Božanske Osebnosti.

To so učenja iz Vedske modrosti. Razlikujejo se od vseh ostalih učenj po svetu. So drugačna od učenj tako imenovanih gurujev iz Indije. So drugačna od tako imenovanih religij zahodnega sveta. In, najbolj pomembno, so drugačna od tistih učenj--katera se zdijo Vedska in Vaišnavska učenja--ki niso dejansko v liniji s čistimi učenji gibanja Zavesti Krišne.

Prava Vedska in Vaišnavska učenja se razlikujejo od drugih filozofij na dva pomembna načina. Predvsem so Personalna, Osebna. To pomeni da smatrajo, da je Bog Končna Oseba. Dejansko, vse ostale filozofije, sistemi, guruji in gibanja (tudi tista, ki se imajo za Vedska) dosegajo svoj višek v impersonalnem-neosebnem sporočilu. Brez poglabljanja v kakršnekoli detajle, boš v končni analizi vedno odkril oziroma odkrila, da ti guruji in njihovi učenci pridigajo tako-imenovano realizacijo Boga kot neosebno. Četudi priznajo Višnuja ali Krišno, Ju smatrajo kot podrejena realizaciji svetlobe.

Z drugimi besedami, velikokrat pravijo, da si v resnici ti sam Bog, ampak, tako ali drugače, si to pozabil. Sedaj, poišči guruja, ki ima realizacijo da je Bog--in je spet postal Bog. Postani njegov učenec. Predaj se mu. Ubogaj ga. Obožuj ga. Treniral te bo, da boš postal Bog--menda kot on. Mogoče bo dokazal svoj status s svojo vizitko in besedo "Bog" na njej.

Če analiziraš učenja večine vseh mnogovrstnih gurujev oziroma svetih mož iz Indije, boš videl oziroma videla, da velika večina njih predstavlja filozofijo impersonalizma. Impersonalizem nikoli ne predstavlja prave poti v duhovno življenje.

Ker Vedska učenja v končni fazi dosegajo svoj višek v Vaišnavskem sistemu realizacije Boga, bomo uporabljali term Vaišnavska učenja do konca te razprave. Druga bistvena razlika, po kateri se Vaišnavska filozofija razlikuje od prevladujočih zahodnih sistemov je: poudarja manifestiranega guruja.

Vaišnavska filozofija je znanost o Absolutni Resnici. Je znanost o doseganju zavesti Boga. Obstaja na milijone častilcev Boga po vsem svetu. Postati častilec, ki se je dejansko naučil osnovnih resnic te Absolutne Znanosti--brez kakršnekoli napake ali kompromisa--je oboje, dragoceno in zelo izjemno. V katerikoli pravilni predstavitvi Absolutne Resnice, ne moreta pravi status in pomembnost duhovnega učitelja nikoli biti ignorirana.

Po odhodu Boga-realiziranega duhovnega učitelja, bodo njegovi učenci pogosto skrenili na različne in nasprotujoče si poti. Vse to se zgodi zaradi lažnega ega in osebne ambicije. Potem poudarjajo različne stvari in kreirajo različne frakcije. Ustvarjenih je veliko resnih problemov po sledi pristranosti vsake frakcije. Vsi ti problemi imajo svoj vzrok v napačnih predstavah, ki se vrtijo okrog pravega statusa in pomembnosti guruja. Z namenom spoznati resnično pomembnost guruja--z namenom poudariti manifestiranega guruja--se moramo prvo naučiti kdo je guru in kdo ne more biti guru. To zahteva razumevanje Vaišnavske filozofije--v resnici se naučiti osnove znanosti o zavesti Krišne.

Če se aspirajoči Vaišnave pravilno naučijo osnovnih gradnih zidakov te znanosti, obstaja možnost, da se bodo nadaljevali razvijati v tem znanju. Postajalo jim bo bolj in bolj jasno. Ko so te osnove pravilno razumljene, bodo običajne zmote eliminirane. Četudi bhakte postanejo zmedeni ali "padli" na drugih področjih, lahko ta filozofska osnova ostane. Ko se to znanje širi, bo s tem lahko nastala sistematična osnova za vse začetnike v gibanju Zavesti Krišne.

O RAZLIČNIH KATEGORIJAH BHAKT

Očitno, guru je Vaišnava, vendar njegovi učenci in privrženci so tudi Vaišnave. Katerakoli oseba ki verjame, da je Gospod Višnu Bog, je Vaišnava, na nekem nivoju. Znanje o guruju ima za posledico znanje o različnih nivojih devocijske službe, različnih stopnjah bhakt oziroma Vaišnav. Niso vsi Vaišnave guruji; zares, samo zelo izjemen Vaišnava je dejansko realiziran duhovni učitelj.

"Obstajajo tri kategorije bhakt: prva, druga, in tretja kategorija. Bhakte tretje kategorije ali začetniki, kateri nimajo znanja in niso rešeni materialne vezanosti, ampak so enostavno pritegnjeni z uvodnim procesom čaščenja Božanstev v templju, se imenujejo materialni bhakte. Materialni bhakte so bolj vezani za materialne dobrobiti kot za transcendentalen profit. Zatorej, nekdo vsekakor mora napredovati od položaja materialne devocijske službe na devocijski položaj druge kategorije."
Šrimad Bhagavatam 1.2.12, komentar

Skozi čas napredka od nižje začetniške stopnje do druge devocijske stopnje, je nekdo še vedno začetnik. Kljub temu, odvijal se bo napredek k višjemu duhovnemu znanju znotraj statusa tretje kategorije. To gibanje je oboje, pomembno in bistveno. Ravno znotraj te stopnje napredka je poudarjeno duhovno znanje. Zahteva pozorno poslušanje od bhakt, ki imajo znanje, so voljni komunicirati in poznajo njegovo pomembnost. Ta osnova v filozofiji je edini način za napredovanje iz začetniške stopnje.

"Nekdo se mora dvigniti najmanj na stopnjo bhakte druge kategorije in tako postati sposoben poznati Absolutno Resnico. Bhakta tretje kategorije, zatorej, mora prejeti navodila za devocijsko službo iz avtoritativnega izvora Bhagavata. Bhagavat številka ena je utemeljena osebnost bhakte in drugi Bhagavatam je sporočilo Boga. Bhakta tretje kategorije zatorej mora iti k osebnosti bhakte z namenom naučiti se navodil devocijske službe."
Šrimad Bhagavatam 1.2.12, komentar

Očitno, bhakta tretje kategorije, začetnik, ni niti najmanj kvalificiran za položaj učitelja. Začetnik je študent, še vedno ne popolnoma sposoben poznati Absolutno Resnico. Raje kot da imitira duhovnega učitelja, bi začetnik moral pristopiti k duhovnemu učitelju. Imitiranje je vedno obsojeno v Vaišnavskih učenjih.

"Bhakta bi tudi moral poznati svoj lasten položaj in ne bi smel poskušati imitirati bhakte situiranega na višjem nivoju . . . nekdo ne bi smel imitirati obnašanja naprednega bhakte ali maha-bhagavate, brez da je samo-realiziran, ker bo s takšno imitacijo na koncu postal degradiran."
Nectar of Instruction 5, komentar

Maha-bhagavat je sanskritski izraz za bhakto prve kategorije, Boga-realiziranega guruja. Ko bhakta realizira Boga ali Višnuja, bhakta istočasno realizira svoj pravi jaz. Tako je samo-realiziran bhakta tudi Boga-realiziran bhakta. Ta izraza imata običajno enak pomen.

Včasih, kakorkoli, ko je bhakta samo-realiziran, to pomeni, da je dosegel samo brahman realizacijo (transcendentalno svetlobo). Na ta način, samo-realiziran Vaišnava je vedno napreden bhakta in je ta izraz lahko uporabljen bodisi za brahman-realiziranega bhakto ali za Boga-realiziranega bhakto. V večini primerov se nanaša na Boga-realiziranega bhakto, kateri je, kot prej omenjeno, imenovan maha-bhagavat, Vaišnava prve kategorije. On je pravi guru in je imenovan oseba bhagavat v najvišjem smislu izraza.

Če si sposoben kontaktirati, prepoznati in pozorno prisluhniti osebi bhagavat, je to najboljša pot za napredek v devocijski službi, v učenju te Absolutne filozofije. Ko je takšen izreden guru fizično manifestiran--in imaš priložnost njegove osebne družbe--je lahko avtoritativen prenos njegovih navodil in učenj zelo direktno vtisnjen v srce in um. To je najboljša metoda za prečiščenje v duhovnem življenju.

"Fizičen duhovni učitelj je milost Boga. Če Bog vidi da si iskren, ti bo dal duhovnega učitelja, kateri te lahko zaščiti. Pomagal ti bo od znotraj in od zunaj. Zunaj v fizični obliki duhovnega učitelja in od znotraj kot duhovni učitelj znotraj srca."
Sobni Pogovor z Irskim poetom Desmond O'Gradyem – 23. maj, 1974, Rim

Fizično manifestirani maha-bhagavate so redki, vendar se pojavijo od časa do časa. Ko se, iskreni začetniki kontaktirajo tega duhovnega učitelja, ker ga Bog pošlje k njim. Nekateri začetniki so ga sposobni prepoznati kot prvo-klasnega Vaišnavo, pravega guruja. Nekateri od teh začetnikov se mu predajo in začnejo proces poslušanja. To je prvo-klasni avtoritativen proces za učenje večne in božanske filozofije od osebe bhagavat.

O AČARJI

Maha-bhagavat je poznan kot ačarja. To pomeni, da je priznan vodja določene linije, oziroma šole Vaišnavskih učenj. Sanskritsko ime za takšno Vaišnavsko šolo je "sampradaja." Priznan vodja katerekoli linije ali šole Vaišnavskih učenj, je zatorej poznan kot sampradaja-ačarja. Običajno je enostavno imenovan ačarja, prej kot sampradaja-ačarja, vendar označba "ačarja" odkriva njegov vzvišen status vodje tega nasledstva učencev.

Obstajajo štiri verodostojne sampradaje na tem planetu, v tem času. Nobena od teh linij ali šol ne pridiga ne-sporazumno ena z drugo ali nasprotuje ena drugi. Enostavno poudarjajo različne aspekte znanosti in njihovi središčni cilji so v končni fazi enaki. Eni poudarjajo Boga v obliki Višnuja, drugi Nršimo, tretji Ramačandro in spet naslednji Balaramo ali Krišno. Sploh niso tekmeci.

Očitno, ko ustanovitelj-ačarja zapusti manifestirano eksistenco, se bodo drugi ačarje manifestirali v toku časa z namenom, da obdržijo učenja čista in nedotaknjena. Kljub temu, učenci ačarje, ki je ravnokar odšel, ne postanejo sami avtomatično ačarje, ko njihov učitelj odide. Po tem ko odide, lahko inicirajo nove učence v linijo samo, ko postanejo za to kvalificirani, vendar, celo takrat, njihove realizacije lahko da ne bodo na nivoju sampradaja-ačarij za nasledstvo učencev. Četudi so madhyam-adhikariji na nivoju druge kategorije, morajo še vedno služiti kot študenti in položiti veliko testov, preden postanejo pristno priznani kot maha-bhagavat ali ačarja.

Da bi bil prominenten ačarja v katerikoli od teh šol devocijske službe, mora Vaišnava biti prvo-klasen služabnik Boga. Včasih bo več takšnih prvo-klasnih bhakt, ki delujejo kot ačarja, in včasih bo samo eden takšen maha-bhagavat. Včasih ne bo nobenega. Glede na redkost fizične manifestiranosti prvo-klasnih bhakt na zemlji, v kateremkoli času, včasih ne bo fizično manifestiranega ačarje na planetu. To so spiritualno slabi časi. Skozi to periodo obstaja vedno nevarnost, da je znanost onesnažena, spremenjena, izkrivljena in celo izgubljena. Je nesrečen cikel.

"Včasih v jeseni se tokovi spuščajo z vrha gora in dobavljajo čisto vodo, in včasih se ustavijo. Podobno, včasih velike svete osebe delijo čisto znanje, in včasih so tiho."
Krišna, poglavje 20

O DVEH VRSTAH BHAGAVATA

Skozi katerikoli cikel ali časovno periodo v kateri ačarja--Boga-realiziran guru--ni fizično manifestiran, je osebo bhagavat težko najti. Oseba bhagavat ni omejena na Boga-realiziranega bhakto, ampak vključuje tudi madhyama, brahman-realiziranega bhakto. Duhovno življenje bo ponavadi bolj poskušanje, še posebej za začetnike, skozi takšne čase. V takšnih situacijah, se zatočišče prenese od osebe bhagavat na knjigo bhagavat.

"Tukaj je zdravilo za eliminacijo vseh neugodnih stvari znotraj srca, katere so smatrane za ovire na poti samo-realizacije. Zdravilo je družba Bhagavatov. Obstajata dve vrsti Bhagavatov, knjiga Bhagavat in bhakta Bhagavat. Oba Bhagavata sta kompetentno zdravilo, in oba, ali eden izmed njiju, je lahko dovolj dober da odstrani ovire."
Šrimad Bhagavatam 1.2.18, komentar

Neugodne stvari so ovire za napredek v duhovnem življenju. Te ovire so vznemirjajoče za srce. S služenjem najvišje manifestacije bhakte Bhagavata--maha-bhagavata oziroma Boga-realiziranega guruja--se nekdo druži z njim skozi čas njegove fizične prisotnosti. Takšen srečen učenec je lahko osvobojen neugodnih stvari in dvignjen s strani guruja na naslednji nivo devocijskega življenja, iznad začetniškega nivoja. Prvoten cilj je postati trden v devocijski službi. Doseg tega prvotnega cilja ima za posledico uničenje vseh ovir in neugodnih stvari (anart) znotraj srca. Osebna družba s fizično manifestiranim duhovnim učiteljem zagotavlja jasno vodstvo za začetnika.

Očitno, fizično druženje z bhakto Bhagavatom je najefektivnejša pot do samo-realizacije. Včasih, kakorkoli, so takšne velike svete osebe tiho in niso fizično manifestirane. Skozi te cikle, imajo začetniki še vedno možnost, da vzamejo zatočišče Knjige Bhagavat. Ta lahko odstrani ovire in neugodne stvari, ki vznemirjajo srce.

"Sporočila knjige Bhagavat, zatorej, morajo biti sprejeta od bhakte Bhagavata, in kombinacija teh dveh Bhagavatov bo pomagala bhakti začetniku da napreduje dalje in dalje."
Šrimad Bhagavatam 1.2.18, komentar

Celo po tem, ko je bhakta Bhagavat zapustil manifestirano eksistenco, Knjiga Bhagavat (pojasnjena z njegove strani, z obsežnimi in jasnimi komentarji) še vedno ostane v pisani in verbalni (magnetofonski trak) obliki. Je zadostno vodstvo in je še vedno dosegljivo za začetnika. Knjiga Bhagavat potrebuje komentar ačarje, tudi če ni več fizično prisoten, z namenom da jasno prikaže njen smisel. Velika sveta oseba je lahko tiho za tiste, ki ne morejo dojeti te misterije, ampak ni tiho za tiste, ki delujejo v skladu z njo.

Ker je Knjiga Bhagavat kombinirana s komentarjem bhakte Bhagavata, je devocijska služba obema izvedena istočasno. Poslušanje ali branje Knjige Bhagavat je izvajanje avtorizirane devocijske službe. Zares, od devetih načinov za izvajanje devocijske službe (bhakti-joga), je poslušanje prvi in glaven. Seveda, po poslušanju, bo bhakta--če je dejansko iskren in je pravilno poslušal--entuziastičen glede izvajanja različnih služb. Takšne devocijske službe so priporočene skozi tekste Knjige Bhagavat in v njenih komentarjih.

O ZAČETNIKU

Če želiš postati mojster v kakšni spretnosti, je dobrodošla družba nekoga, ki je že mojster v tej spretnosti. Začetniki imajo še vedno ovire na svoji poti do samo-realizacije. Začetniki imajo še vedno neugodne stvari v svojih srcih. Niso, po definiciji, dosegli trdne vere v proces devocijske službe. Vsi so bolj ali manj pod konstantnim vplivom štirih napak v pogojenem življenju: delanja napak, biti v iluziji, varanja, in napačnega dojemanja zaradi nepopolnih čutil.

Samo na najvišji stopnji tega začetniškega nivoja (anarta-nivritti) bhakta preseže svojo vpletenost v anarto ali neželene aktivnosti. Mayo je težko transcendirati. Po anarta-nivritti pride nistha, stanje brahman-realizacije. Čutila, celo bhakte na drugem nivoju, ostanejo nepopolna, ker celo pri brahman-realizaciji čutila še vedno ne dojemajo Absolutne Resnice v polnosti. Popolnoma jasen nivo je dosežen samo z realizacijo osebne oblike Boga, kar je status bhakte prve kategorije. Kljub temu, začetniki imajo običajno bolj prečiščena čutila (ali manj nepopolna) kot ne-bhakte, in bhakte druge kategorije imajo vedno bolj prečiščena čutila kot njihovi začetniški bratje. Napredek v duhovnem življenju ni vse ali nič; je postopen proces od ene stopnje do druge, katera vsaka vsebuje veliko pod-stopenj.

Seveda, vsi Vaišnave začetniki so še vedno pogojene duše. Vendar, zaradi svojega spoštovanja do Boga in Njegove devocijske službe--ker usmerjajo nekaj svojih ljubezenskih nagnjenj nazaj k Njemu in stran od materialnega sveta--so nagrajeni z božansko naklonjenostjo in nekaj zaščite od degradacije. Ko delujejo v devocijski službi so, v tem času (za ta čas), smatrani za čiste bhakte. Ne-bhakte so običajno nesposobni prejeti te blagoslove. Zaradi iskrenega zanimanja bhakte tretje kategorije za Boga, za Njegova Sveta Imena, in za izvajanje devocijske službe, bi morali takšnim začetnikom vedno ukazati spoštovanje. Niso navadni ljudje, vendar so še vedno pogojeni z štirimi napakami pogojenega življenja.

"Bhakta tretje kategorije je nekdo, katerega vera ni zelo močna, vendar je sposoben za napredovanje do položaja bhakte druge kategorije, ali bhakte prve kategorije s postopno kultivacijo devocijske službe . . . takšna oseba se imenuje čist bhakta tretje kategorije. Zadnji omenjeni v resnici niso čisti bhakte. So skoraj v devocijski liniji, vendar njihov položaj ni zelo siguren."
Učenja Gospoda Čaitanje poglavje 11

Zaradi neželenih aktivnosti, neugodnih stvari znotraj srca in obstoječih napak pogojenega življenja, je začetnik redno opomnjen o svojem ne-sigurnem položaju v devocijski službi. Zato bi začetnik moral vzeti zaščito Knjige Bhagavat ali bhakte Bhagavata. Oba sta iznad začetniškega nivoja. Sta čista. Začetnik lahko tudi išče družbo bhakte druge kategorije, ker je takšen madhyam-adhikari čist bhakta.

"Bhakta, ki položi polno vero v Vsevišnjo Božansko Osebnost, ki prijateljuje s čistimi bhaktami, ki kaže naklonjenost do nedolžnih oseb in ki se izogiba tistih, ki so ateistični ali so proti devocijski službi--takšen bhakta se imenuje čist bhakta druge kategorije."
Učenja Gospoda Čaitanje (Originalna Izdaja, poglavje 11)

Sanskritski izraz za čistega bhakto--bodisi čist bhakta druge kategorije ali čist bhakta prve kategorije--je sadhu, ali sveti mož. Ta izraz "sadhu" je zelo običajen po vsej Indiji, vendar to ne pomeni, da je vedno upravičeno uporabljen, bodisi tukaj ali tam. Kot zgoraj omenjeno, bhakta tretje kategorije še ne more biti imenovan, v pravem smislu besede, čist bhakta Boga. Včasih je imenovan sadhu, ko deluje v zavesti Krišne. V resnici je na pragu tega, da postane sadhu, vendar ne obstaja nikakršna garancija, da bo dosegel ta status. Njegov položaj ni zelo varen. Vaišnava druge kategorije je na varnem položaju, kakorkoli. Je pristen sveti mož.

Ko oseba transcendira začetniški nivo, postane sadhu. Kaže svojo ljubezen do Boga, svoje prijateljstvo do sebi enakih in nadrejenih, milost do tistih, ki so nedolžni (in pod njegovo stopnjo duhovne realizacije) in odpor do druženja z zavistnimi ne-bhaktami in sahadžijami. Začetnik, po definiciji, ni v polnosti sposoben tega. Zares, ko se začetniki konstantno družijo eden z drugim, njihovo medsebojno druženje vodi k drugačnim rezultatom:

"Razen družbe čistih bhakt, je kakršnakoli družba imenovana kaitava oziroma varanje."
Učenja Gospoda Čaitanje (Originalna Izdaja, poglavje 15 paragraf 28)

O VERI

Sedaj, da bi dobili družbo bhakte višje kategorije, se ne bi smeli enostavno zanašati samo na srečo. Tu in tam, je zelo srečni osebi podeljena častna diploma s strani univerze kljub dejstvu, da ni sledila učnemu načrtu te univerze. To je izjema in ne pravilo. Če želimo dobrobit univerzitetne diplome, je najbolje, da sledimo standardno pot, katera zahteva veliko več truda kot sreče.

Podobno, če želimo doseči družbo Vaišnave druge kategorije--ali celo redkega sadhua, ačarje--bi se morali naučiti, kako prepoznati te bhakte. Vaišnavska učenja nas še posebej poučujejo o kvalifikacijah in karakteristikah sadhua. Čeprav obstaja veliko teh kvalifikacij in karakteristik, je ena stvar konstanta. Ta konstanta je njihova razvitost vere.

Vaišnava začetnik ima šibko vero. Na nižjih nivojih te stopnje, je zelo šibka. Na višjih nivojih začenja postajati malo trdnejša. Kljub temu, skozi začetniško stopnjo, je vera smatrana za šibko. Sanskritski izraz za vero je "šradha". Šibka vera je znana kot komala-šradha.

Vaišnava druge kategorije nima te vrste šibke vere. Njegova vera v devocijsko službo je trdna. Sanskritski izraz za to stopnjo vere je "nistha".

Vse materialne ugodnosti pridejo kot rezultat prejšnjih dejanj. Celo nepričakovana sreča je rezultat prejšnjih dejanj, izvedenih v prejšnjih življenjih. Vrednost dobrobiti lahko sodimo po količini žrtve in dela, ki je bilo vloženo. Če trdo delaš celo leto za dobrobit, ki traja manj kot uro, takšen minljiv dobiček običajno tega ni vreden. Če žrtvuješ nekaj ur trdega intelektualnega dela za dobrobit, ki bo trajala celo življenje, je takšen dobiček zelo vreden truda.

O ZNANJU IN DOSEGANJU TRDNOSTI

Potrebno je nekaj časa za asimilacijo znanja podanega v tej majhni razpravi. Očitno, potrebno je tudi nekaj vere. Katerakoli duhovna informacija v začetni fazi potrebuje zaupanje, da ji verjamemo in delujemo v skladu z njo za dosego realizacije. Veliko izrazov in definicij je bilo predstavljenih. Niso komplicirane niti obremenjujoče. Klub temu, potrebno je nekaj truda, da te izraze in definicije preberemo in se jih naučimo. Takšen trud poplača srečno osebo z duhovnimi dobrobitmi. Nekaj te dobrobiti bo požete bolj ali manj takoj. Nekaj je bo požete v obeh, srednjeročni in dolgoročni prihodnosti.

Neumna oseba ne bo nadaljevala s trudom, potrebnim za asimilacijo tega znanja. Neumna oseba mora biti prevarana v duhovnem življenju in to je oboje metafizičen in v končni fazi spiritualen zakon, ki je redko transcendiran. Če si prišel tako daleč z branjem, obstaja velika verjetnost, da ne sodiš v kategorijo neumnih, kar pomeni, da je tvoja inteligenca sposobna asimilirati duhovno znanje.

Informacije, ki jih vsebuje ta razprava, sestavljajo A-B-C devocijske znanosti. Z realizacijo le teh lahko, počasi ampak sigurno, gradiš na trdnih temeljih. Ko napreduješ iznad A-B-C, se začneš koncentrirati na bolj fine niti te znanosti. Če nadaljujemo z analogijo, napredoval boš dlje v abecedi. Vse to lahko pripelje do nivoja, kjer bhakta postane utemeljen, trden in praktično neomajen. Ta nivo se imenuje nistha, kot že prej opisano.

"Sadhu je strikten sledilec devocijske službe. Tukaj je priporočeno, da če nekdo sploh želi realizirati brahman ali duhovno popolnost, mora njegova privrženost biti prenesena na sadhua, oziroma bhakto . . . Privrženost bhakti je privrženost služenju Gospoda, ker, če se nekdo druži s sadhujem, ga bo sadhu naučil kako postati bhakta, oboževalec in iskren služabnik Gospoda. To so sadhujeva darila."
Šrimad Bhagavatam 3.25.20, komentar

Kot prej opisano, "bela svetloba" stopnja realizacije se imenuje brahman realizacija. Ta brahman stopnja, čeprav predhodna realizaciji Boga, je kljub temu transcendentalna glede na odlike oziroma energije materialne narave. Materialni univerzum je sestavljen iz treh odlik: vrline, strasti in neznanja. Zadnji dve odliki vežeta nekoga k selitvi duše. Odlika vrline, čeprav je še vedno v znotraj meja materialnega univerzuma, je lahko duhovno koristna. Pomaga začetniškemu bhakti na poti prečiščenja in pomaga bhakti doseči brahman realizacijo, predhodno obliko samo-realizacije. Ko bhakta doseže to brahman realizacijo, transcendira vezujoč vpliv teh treh odlik materialne narave.

Izvajanje devocijskega služenja s strani začetnika, ima svoj prvotni višek v dosegi te stopnje druge kategorije. Obstaja resnična enakost med to stopnjo druge kategorije in brahman realizacijo, med nepopustljivo vero (trdno vero) in transcendiranjem tretje kategornega oziroma začetniškega statusa devocijske službe.

"Nekdo, ki se popolnoma posveti devocijskemu služenju, neomajno v vseh okoliščinah, v trenutku transcendira odlike materialne narave in tako pride na nivo brahmana."
- Bhagavad-gita 14.2

To je verz iz Bhagavad-gite, ki je smatrana za Knjigo Bhagavat. Jasno navaja, da je dosega brahman realizacije istovetna z neustavljivo oziroma konstantno devocijsko službo. Ta neomajna devocijska služba je ista stvar kot trdna vera v devocijsko služenje, tehnično imenovana nistha. Komentar na ta verz iz Bhagavad-bite dalje opisuje bhakto, ki je postal utemeljen v devocijskem služenju:
"Če se nekdo posveti služenju Krišne, ali Njegovi polnomočni ekspanziji z neomajno odločnostjo, čeprav je te odlike materialne narave zelo težko preseči, jih nekdo lahko preseže z lahkoto . . . Tako, kvalifikacija je postati brahman, oziroma osvobojen vse materialne onesnaženosti." - Bhagavad-gita 14.26, komentar

Takoj v naslednjem verzu, Krišna specificira kako je realizacija Boga iznad realizacije brahmana:

"In Jaz sem osnova brezosebnega brahmana, kateri je nesmrten"
- Bhagavad-gita 14.27

Bhakta začetnik se enostavno koncentrira na Božanstvo, vendar ne ve zelo dobro, kako se obnašati do drugih bhakt--niti do drugih začetnikov. To je zato, ker začetnik ni sposoben pravilno prepoznati bhakt. Začetniki pogosto niti ne morejo razločiti bhakt od ne-bhakt in to je še posebej slučaj, ko so začetniki situirani na nižjih nivojih te stopnje. Začetniki, četudi bhakte, so v osnovi nedolžni (če in ko se začetniki degradirajo v sahadžije, niso več nedolžni, kakorkoli). Bhakta druge kategorije je sadhu in lahko prepozna, kdo so dejansko bhakte, kdo je nedolžen in zmeden, in kdo so žaljivci Boga. Sadhu se izogiba demonskega, toda začetnik postane žrtev demonske družbe.
Bhakta druge kategorije je opisan dalje:

"Želi razviti ljubezen do Krišne. Želi tudi videti, da se ne potrati niti trenutek brez posvečanja zavesti Krišne. Vedno je pazljiv, da ne izgublja dragocenega življenjskega časa. To je prva kvalifikacija . . ."
Učenja Gospoda Kapile Verz 36, komentar

Zdaj smo se naučili nekaj pomembnega o bhakti druge kategorije. Čeprav obstaja še nadaljnji napredek zavesti Krišne znotraj stopnje druge kategorije, so minimalne kvalifikacije jasne. Je sadhu, čist bhakta. Je brahma-realiziran, četudi še ne Boga-realiziran. Je konstantno posvečen devocijskemu služenju. Dosegel je trdno vero v devocijsko službo, kvalifikacijo znano kot nistha.

Z dosego stopnje brahman realizacije, je poznan kot kvalificiran bramin. Čeprav obstaja veliko bhakt, katere kličejo bramin in so prejeli braminsko iniciacijo od duhovnega učitelja, niso vsi ti bramini kvalificirani bramini. Njihova bramin iniciacija od Boga-realiziranega duhovnega učitelja je vzpodbuda za njihov napredek; je ohrabrenje.

O GURUJIH DRUGE KATEGORIJE

Postavi se lahko naslednje vprašanje: ali je brahma-realiziran bhakta druge kategorije guru? Naslednjih pet citatov predstavlja nekaj dokazov, da je bhakta druge kategorije lahko smatran za guruja:

"Če je nekdo inteligenten se bo družil s tistimi, ki se poskušajo dvigniti na nivo samo-realizacije skozi enega izmed različnih oblik joge. Rezultat bo, da tisti ki so sadhu, ali realizirani, bodo sposobni presekati njihovo materialno vezanost . . . Če želimo nekaj presekati, je potrebno ostro orodje. In če želimo presekati um od njegove vezanosti, so pogosto potrebne ostre besede. Sadhu ali učitelj ne kaže nobene milosti v uporabljanju ostrih besed, da bi presekal študentov um od materialnih vezanosti . . . Če dejansko želimo odvezanost od tega sveta, bi morali biti pripravljeni sprejeti takšne sekajoče besede od duhovnega učitelja. Kompromis in laskanje nimata efekta, kjer so potrebne ostre besede."
Perfection of Yoga Ch 4

"To gibanje za zavest Krišne direktno sprejema navodila od Vsevišnje Božanske Osebnosti preko oseb, katere striktno sledijo Njegovim navodilom. Čeprav sledilec mogoče ni osvobojena oseba, če sledi vrhovno osvobojeni Božanski Osebnosti, so njegova dejanja avtomatično osvobojena onesnaženja materialne narave. Gospod Čaitanja zatorej pravi: "Na moj ukaz, lahko postaneš duhovni učitelj."Nekdo lahko nemudoma postane duhovni učitelj, s tem ko ima polno vero (ništha) v transcendentalne besede Vsevišnje Božanske Osebnosti in sledi Njegovim navodilom."
Šrimad Bhagavatam 4.18.5, komentar

"Trezna oseba, ki je sposobna tolerirati nagon govora, zahteve uma, jezo in zahteve jezika, želodca in genitalij, je kvalificirana, da ustvarja učence po vsem svetu."
Nectar of Instruction 1

"Glavna kvalifikacija bramina je nagnjenost k Vedski modrosti . . . Pravi bramin je naravni učitelj, ali duhovni učitelj. Brez da ima nekdo Vedsko znanje, ne more postati duhovni učitelj." – Šrimad Bhagavatam 3.6.30, komentar

"Beseda 'guru' pomeni 'težek' - težek z znanjem. In kaj je to znanje? Tad-vijnana. Ta teža je brahma-nistha . . . Upanišade nas informirajo, da je guru nekdo, ki je prejel znanje s poslušanjem Ved. Šrotrijam brahma-nistham . . . njegovo znanje je standardno in prejeto od parampara (sampradaja) sistema. Je tudi trdno utemeljen v službi Vsevišnji Božanski Osebnosti (brahma-nistham). To sta njegovi dve kvalifikaciji: moral je slišati Vedsko znanje skozi nasledstvo učencev in mora biti utemeljen v službi Vsevišnjemu Gospodu."
Teaching of Lord Kapila Vs 4, komentar

O GURUJU IN INICIACIJI

Očitno, brahma-realiziran Vaišnava je sadhu in ima nekaj kvalifikacij, katere dovoljujejo, da je smatran za duhovnega učitelja. Naslednje vprašanje je: ali naj inicira? Pristna iniciacija v nasledstvo učencev je velik dosežek. Dejansko, je zelo pomembna in to bo utemeljeno kasneje v dokumentu. Ali lahko drugo kategorni čisti bhakta Boga da to iniciacijo? Ali obstaja kakršenkoli specifičen napotek za bhakto, ki ni na najvišjem nivoju (ki ni Boga-realiziran bhakta prve kategorije), da izvede iniciacijo kot iniciacijski guru?

Vzeti učenca še ne pomeni avtomatično dati takšnemu učencu iniciacijo v duhovno življenje. Zares, obstaja veliko gurujev skozi zgodovino, ki niso bili iniciacijski guruji za svoje učence. Namesto tega, bili so inštrukcijski guruji. Ti inštrukcijski guruji so bili znani v sanskritu pod imenom "šikša-guru". Šikša guru je sadhu, ki poučuje svojega učenca v duhovnem življenju.

Prav tako obstaja izraz za duhovnega učitelja, ki postane iniciacijski duhovni učitelj. Ta izraz je "dikša guru". Dikša guru je sadhu, ki svojega učenca inicira v duhovno življenje.

Bhakta prve kategorije, najvišja manifestacija bhakte bhagavata, je Boga-realiziran. Kot takšen, je že v direktni povezavi z Bogom, v vsakem trenutku. Glede na to, da je Boga-realiziran, je v polnosti omogočen prenesti se kadarkoli na transcendentalne planete.

Bhakta druge kategorije, čeprav striktno sledi navodilom Boga in so njegove aktivnosti osvobojene treh odlik materialne narave, ima še vedno zavest, katera še ni popolnoma osvobojena. Brahma-realiziran sadhu še ni Boga-realiziran in zatorej ni popolnoma osvobojen, kot je to bhakta prve kategorije. Ali obstaja kakršnakoli osnova, da ta bhakta druge kategorije postane dikša-guru?

Še bolj pomembno (ker smo Prabhupadovi učenci), ali obstajajo kakršnikoli dokazi za to v navodilih Šrila Prabhupade? Ali priznava dikša guruja, kateri ne poseduje polne moči, se pravi, kateri ni dosegel popolne realizacije Boga? Izgleda da priznava--vsaj do neke mere.

"Šikša guru ali dikša guru, ki ima učenca, ki odločno izvaja devocijsko službo . . . je lahko prenesen s strani učenca, četudi inštruktor ni napreden . . . Zaključek je, da učenec ali potomec, ki je zelo odločen bhakta, lahko vzame s seboj na Vaikuntaloko (duhovne planete) bodisi svojega očeta, mamo, šikša ali dikša-guruja." - Šrimad Bhagavatam 4.12.33, komentar

Bhakta prve kategorije ne potrebuje nikogar, da bi bil prenesen na duhovne planete. Ko bhakta doseže realizacijo Boga, je njegova zavest dosegla kvalifikacijo duhovnih svetov. Je že vstopil v te svetove. Ne obstaja možnost, da bi kakršnakoli želja, četudi zadovoljena, lahko proizvedla kakršnokoli srečo, ki bi se lahko na daleč primerjala s srečo Boga-realiziranega bhakte. Zato ni pritegnjen z materialnimi čari. Zares, materialne misli in želje ne morejo niti prebosti njegove zavesti. Ne more pasti.

Tako, ideja da bhakta prve kategorije pade na nižje nivoje realizacije v resnici nima nikakršne podlage. Boga-realizirana duša nikoli ne pade. Njegova zavest vedno ostaja na najvišjem nivoju. Pretvarja se, da je na nivoju druge kategorije, z namenom pridigati med ljudmi. Prostovoljno pride navzdol na ta nivo, ampak njegova zavest ne sestopa.

Kakorkoli, za namen pridiganja, zdi se, kot da se bhakte prve kategorije spustijo na nivo bhakt druge kategorije. Njihova zavest ostane Boga-realizirana, vendar delujejo kot bhakte druge kategorije, z namenom da izvedejo misijo iniciranja in treninga učencev. Profesionalen voznik vlačilca na izgubi svoje sposobnosti za vožnjo teh tovornjakov enostavno zato, ker nekaj časa vozi osebni avto. Iniciacijski in inštrukcijski guruji, četudi so lahko bhakte prve kategorije, še vedno morajo razlikovati med tem kdo je bhakta in kdo ne-bhakta. Takšno razlikovanje je neločljivo zvezano z njihovo misijo.

Bhakti prve kategorije, ki ne deluje kot guru, to ni potrebno. Kakorkoli, bhakta prve kategorije, ki sprejme položaj iniciacijskega guruja, mora razlikovati--za dobrobit svojih učencev in misije svoje sampradaje.

"Duhovni učitelj bi moral biti na naj-naprednejši stopnji, vendar zaradi pridiganja sestopi na srednjo stopnjo. Uttama-adhikari (bhakta prve kategorije), naj-naprednejši bhakta, ne razlikuje med bhaktami in ne-bhaktami. Vsakogar razen sebe vidi kot bhakto. Resnično napreden bhakta vidi, da sam ni bhakta, ampak je vsakdo drug bhakta . . . Madhyam-adhikari (bhakta druge kategorije) je bhakta, ki obožuje Vsevišnjo Božansko Osebnost kot najvišji objekt ljubezni, prijateljuje z Gospodovimi bhaktami, je milosten do nevednih, in se izogiba tistih, ki so po naravi zavistni." – Teachings of Lord Kapila Vs 36, komentar

Ta citat daje podporo argumentu, da je bhakta druge kategorije lahko avtoriziran, da postane dikša guru in inicira učence. Četudi bhakta druge kategorije lahko postane dikša guru in inicira učence, ali Prabhupada priporoča, da učenci v njegovi liniji to počnejo? Za veliko bhakt je to vprašanje paradoksalno. Odgovor je zelo pomemben in zahteva resno in globoko analizo za razrešitev paradoksa.

Guru sprejme učenca. Učenec (disciple) pomeni disciplino. Obe besedi izhajata iz istega besednega korena in sta jezikovno povezani (disciple – discipline). Z namenom doseči stopnjo realizacije Boga, mora učenec ubogati ukaze svojega guruja. Zares, z namenom napraviti kakršenkoli napredek na višje nivoje devocijske službe, je poslušnost guruju prva stvar. Ko je nekoč dobronamernik vprašal Šrila Prabhupado, kako zadovoljiti guruja, je Prabhupada odgovoril naslednje:

"Če zadovoljiš predstavnika Boga, potem postane Bog avtomatično zadovoljen in tako Ga lahko neposredno vidiš . . . Moraš izpolniti njegove ukaze, to je vse. Predstavnik Boga je guru. Prosi te da napraviš to, da napraviš ono. Če to napraviš, ga to zadovolji." – Popolna vprašanja, popolni odgovori, poglavje 3

Ko se začetnik preda duhovnemu učitelju, je poslušnost navodilom duhovnega učitelja samo bistvo te predaje. Postati iniciran od pristnega duhovnega učitelja naznačuje, da se učenec želi predati svojemu guruju. Tako bo resen učenec poslušen do svojega duhovnega učitelja.

"Guruju moramo služiti in se mu predati. Ni tako, da bi nekdo naj sprejel katerokoli osebo za guruja. Guru mora biti predstavnik Krišne. Potem se nekdo lahko preda. Predati se pomeni, da bo nekdo sprejel vse karkoli guru reče. Ni tako, da bi nekdo mislil, 'ni mi mar za ukaz mojega guruja. Še vedno sem učenec.' To v resnici ni sprejetje guruja." – Teachings of Lord Kapila Vs 28, komentar

Začetnik, zaradi ovir v njegovem izvajanju devocijske službe in zaradi neugodnih stvari znotraj njegovega srca, bo včasih--vsaj v začetku--neubogljiv do guruja. Ta neubogljivost mu vsekakor ne pomaga napredovati v duhovni zavesti. Kljub temu, kot spotikajoč se otrok, tako dolgo dokler se pobere in spet postane poslušen, počasi in sigurno napreduje proti nivoju druge kategorije.

Zares, ko doseže najvišjo stopnjo začetniškega nivoja (tehnično imenovana "anartha-nivritti"), preneha z neubogljivostjo navodilom svojega duhovnega učitelja. Jasno, na tem nivoju se ne zapleta v umske spekulacije o samo-umevnih interpretacijah Vaišnavskih učenj. Z drugimi besedami, ne spreminja ali izkrivlja teh učenj, ker duhovni učitelj to vedno prepoveduje.

Jasno, bhakta druge kategorije ne bo nikoli neubogljiv do ukazov svojega duhovnega učitelja. Madhyam-adhikari (bhakta druge kategorije) tudi ne bo nikoli napačno interpretiral Vaišnavskih učenj. Kot takšen, bhakta druge kategorije ne bo goljufal v duhovnem življenju. Že smo prebrali, da bhakta prve kategorije, ko pridiga misijo in inicira učence, deluje na navidezni stopnji bhakte druge kategorije. Že smo brali definitivne izjave ki nakazujejo, da bhakta druge kategorije lahko sprejme učence, postane inštrukcijski duhovni učitelj in je celo lahko iniciacijski duhovni učitelj (dikša-guru).

PREPOZNATI, KDO NAJ BI INICIRAL

Premišljajoči zmedo, ki jo bo verjetno povzročilo začetnikom (še posebej tistim, ki iščejo guruja), ali naj se bhakta druge kategorije sploh ponudi, da postane iniciacijski duhovni učitelj? Preko in iznad te dileme, ali lahko bhakta druge kategorije imitira ačarjo, bhakto prve kategorije? Ali bi začetnik sploh naj razmišljal o sprejetju bhakte druge kategorije za svojega iniciacijskega duhovnega učitelja?

Vsa ta pomembna vprašanja so povezana z glavnim vprašanjem: Četudi bhakta druge kategorije lahko postane dikša-guru in inicira učence, ali Šrila Prabhupada priporoča, da bi katerikoli od njegovih drugo-kategornih učencev (če kakšni obstajajo) to počel? Prabhupada je, skozi svoje avtorizirane predstavitve Vaišnavske filozofije, odgovoril na ta vprašanja, vendar, po njegovem odhodu, so bili odgovori večinoma prikriti.

»Na žalost, ko ačarja odide, lopovi in ne-bhakte izkoristijo priložnost in nemudoma začnejo predstavljati neavtorizirane principe . . . Ačarja, avtoriziran predstavnik Vsevišnjega Gospoda, utemelji te principe, vendar, ko odide, stvari še enkrat pridejo v nered." - Šrimad Bhagavatam 4.28.48, komentar

Navkljub temu neredu, ki se je pojavil odkar je Prabhupada odšel, dostop do njegovih odgovorov še ni bil zapečaten. Razmislimo o primarnem vprašanju: ali Prabhupada ohrabruje začetnika, da sprejme bhakto druge kategorije za svojega dikša-guruja, svojega iniciacijskega duhovnega učitelja? Ali pa Prabhupada pravi, da mora guru priti samo iz Boga-realizirane kategorije Vaišnav? Odgovor je jasen:

"Nekdo ne bi smel postati duhovni učitelj brez da je dosegel nivo uttama-adhikarija (bhakte prve kategorije)." - Nectar of Instruction 5, komentar

"Guru mora biti situiran na najvišjem nivoju devocijske službe. Obstajajo tri kategorije bhakt in guru mora biti sprejet iz najvišje kategorije . . . Samo takšna oseba je sposobna zasesti položaj guruja."
Šri Čaitanja Čaritamrita Madhya 24.330, komentar

Te avtoritativne izjave so jasne. Katerikoli privrženec Šrila Prabhupade mora priznati, da Prabhupada odločno odsvetuje sprejetje kateregakoli guruja, ki ni Boga-realiziran. Zares, prvi citat je v obliki ukaza. Kako je lahko učenec, ki ne uboga ukaza svojega guruja, še vedno smatran za kaj drugega kot za začetnika? V tem smislu, je kontradiktorno, da Prabhupadov učenec sebe smatra za bhakto druge kategorije in iniciacijskega duhovnega učitelja hkrati, ker "nekdo ne bi smel postati duhovni učitelj, brez da je dosegel nivo uttama-adhikarija".

Sedaj, kaj če začetnik želi sprejeti bhakto druge kategorije kot svojega inštrukcijskega duhovnega učitelja, kot šikša-guruja? V takšnem primeru ni bilo nobenega dogovora za iniciacijo. Če začetnik konzultira bhakto druge kategorije za vodstvo in smer, ali obstaja kakršnakoli prepoved?

"Vaišnava začetnik ali Vaišnava situiran na srednjem nivoju (bhakta druge kategorije) lahko tudi sprejme učence, vendar takšni učenci morajo biti na enakem nivoju, in mora se razumeti, da ne morejo učinkovito napredovati proti končnemu cilju življenja pod njegovim nezadostnim vodstvom. Zatorej, učenec bi moral biti pazljiv, da sprejme uttama-adhikarija (bhakto prve kategorije) za duhovnega učitelja." - Nectar of Instruction 5, komentar

Očitno, ker učenec ne more dobiti zadostnega vodstva od bhakte druge kategorije--kaj šele od drugega začetnika--obstaja samo omejena vrednost v tem, da postane učenec kogarkoli drugega kot Boga-realiziranega bhakte.

Če začetnik izbere sprejeti disciplino od bhakte druge kategorije, ali celo od začetnika, ki je naprednejši od njega, to ni prepovedano. Konec koncev, še vedno sta oba na nivoju pogojene eksistence--nobeden izmed njiju ni dosegel realizacije Boga--vendar eden izmed njiju je naprednejši od drugega v duhovnem življenju. Kljub temu, v isti sapi, Prabhupada močno priporoča začetniku "bodi pazljiv, da sprejmeš uttama-adhikarija kot duhovnega učitelja".

Zakaj je to tako? Glavni razlog je, da samo bhakta prve kategorije lahko ponudi svojemu učencu zadostno vodstvo v procesu realizacije Boga. Če je nekdo dejansko realiziral Božansko Osebnost, lahko svojemu učencu da brezhibna navodila o tem, kako se ta cilj v resnici lahko doseže. Ko si nekaj dejansko dosegel, lahko daš drugim zadostno vodstvo za njihovo dosego enake stvari. Če nekdo na nižjem nivoju--drug začetnik ali celo bhakta druge kategorije--ni dosegel realizacije Boga (in, po definiciji, je ti bhakte niso), potem kako lahko v končni fazi kogarkoli vodijo, kar se tiče neposrednega kontakta z Vsevišnjo Božansko Osebnostjo?

Vsi ačarje v nasledstvu učencev (sampradaji) Šrila Prabhupade poudarjajo potrebo po tem, da mora guru biti bhakta prve kategorije. Eden takšen ačarja iz preteklosti je, medtem ko je analiziral dobro znan verz Vaišnavske filozofije, napisal sledeč komentar:

TEKST

sabde brahmani vede veda-tatparya-jnapake sastra-antare ca nisnatam nipunam anyatha sisyasya samsayacchedabhave vaimanasye ca sati kasyacit sraddha-saitilyam api sambhavet pare brahmani ca nisnatam aparoksa-anubhava-samartham anyatha tat-kriya samyak-phalavati na syat

SINONIMI

sabde brahmani – v duhovnem zvoku; vede – v vedski literaturi; veda-tatparya-jnapake – v prikazu smisla Vedskega znanja; sastra-antare ca nisnatam – dobro podkovan v globokem, notranjem pomenu spisov; nipunam - ekspert; anyatha - drugače; sisyasya - učenca; samsayacchedabhave – v odsotnosti razpršitve dvomov; vaimanasya - malodušnost; ca - in; sati –se pojavi; kasyacit - učenec; sraddha-saitilyam – pojemanje vere; api - sigurno; sambhavet – se pojavi; pare brahmani ca nisnatam – in dobro podkovan v Vrhovni Absolutni Resnici; aparoksa-anubhava-samartham – v polnosti posedovati ekstazo neposredne duhovne zaznave; anyatha - drugače; tat-krpa – to milost (katero daje); samyak-phalavati – kompletna izpolnitev; na syat – se ne (pojavi)

PREVOD

"Guru mora biti ekspert v duhovnem zvoku, v Vedskem znanju, v notranjem pomenu spisov in prikazu smisla Vedske literature. Drugače, v odsotnosti razpršitve dvomov, se bo v učencu sigurno pojavila malodušnost in pojemanje vere. Guru mora biti popolnoma v ekstazi neposredne duhovne zaznave Vrhovne Absolutne Resnice. Mora biti dobro podkovan v Absolutni Resnici. Drugače, milost ki jo daje, njegovemu učencu ne bo prinesla popolnosti." - komentar na Šrimad Bhagavatam, verz 11.3.21 - Šrila Višvanatha Chakravarti Takura

Globok smisel Vedskega znanja doseže svoj višek v Vaišnavskih učenjih. Guru mora biti Boga-realiziran Vaišnava, drugače se mu učenec ne more v resnici predati. Zaradi nezadostnega vodstva, bo učenec prisiljen dvomiti, zaznal bo pojemanje vere in se nikoli ne bo v resnici predal bhakti, ki ni realiziral Boga.

O OBOŽEVANJU AČARJE

Bhakta prve kategorije se ne razlikuje od začetnika in bhakte na srednjem nivoju samo po svoji notranji realizaciji. Notranje realizacije ni zlahka prepoznati z začetniškega nivoja. Boga-realiziran duhovni učitelj se razlikuje tudi v nekaterih zunanjih stvareh. Ena takšnih stvari je način, na kateri se mu njegovi učenci posvečajo in to je prikazano v naslednjih štirih citatih:

"Ko je nekdo dosegel najvišji položaj maha-bhagavate (bhakte prve kategorije), mora biti sprejet kot guru in oboževan točno tako kot Hari (God)."
Šri Čaitanja Čaritamrita Madhya 24.330, komentar

"Ker je duhovni učitelj najzaupnejši služabnik Boga, bi se morali do njega vesti kot do Vsevišnje Božanske Osebnosti."
Šrimad Bhagavatam 4.28.43, komentar

"Če spoštuješ duhovnega učitelja enako kot Boga, potem mu moraš nuditi enake ugodnosti, kot bi jih nudil Bogu."
Znanost o samo-spoznaji, Poglavje 1 "Kaj je zavest Krišne"

"V avtoritativnih spisih je priporočeno, da mora duhovni učitelj biti oboževan na nivoju Vsevišnje Božanske Osebnosti, ker je Njegov zelo zaupen služabnik, in s strani velikih avtoritet (ačarij) je potrjeno, da je duhovni učitelj zunanja manifestacija Krišne." – Krišna, Poglavje 47

Guru, čeprav ni Bog, je skoraj kot Bog za pogojeno dušo. Pogojena duša (z redkimi in posebnimi izjemami), neposredno ne zaznava Vrhovne Osebe. Kakorkoli, pogojena duša lahko neposredno zaznava manifestiranega čistega bhakto Boga, kateri je v konstantnem in neposrednem kontaktu z Božansko Osebnostjo. To je eden od glavnih razlogov, zakaj bi pogojena duša naj izbrala (se mu predala) pristnega uttama adhikarija.

Nečista pogojena duša se ne more neposredno predati Bogu, ker je Bog Vrhovno Čist. Bog je ustvaril materialni univerzum v namen prečiščenja duš, ki so Ga užalile. Bog zelo vešče načrtuje ta univerzalen sistem, s tem ko pošlje transparenten 'via medium', Boga realiziranega guruja, kot Svojega predstavnika. Pogojena duša, ki želi še enkrat vstopiti v direktno in večno družbo z Bogom, mora prvo iti skozi preizkusno stanje, s predajo temu duhovnemu učitelju. Boga-realiziranega duhovnega učitelja je treba oboževati ravno tako, kot bi pogojena duša oboževala Boga.

Na ta način se nikoli ne sme oboževati začetnik, niti brahma-realiziran bhakta druge kategorije.

Včasih začetniki zgrešeno mislijo, da so postali bhakte druge kategorije in verjamejo, da lahko imitirajo bhakto prve kategorije. Mislijo, da morajo to početi z namenom, da ustvarijo vero v svojih učencih. Mislijo, da je takšna imitacija avtorizirana s strani nasledstva učencev, ačarij, ki so vzdrževali sampradajo (duhovno šolo) od njene ustanovitve. Takoj ko padejo na ta način, postanejo sahadžije. Šrila Prabhupada prepoveduje in obsoja takšno imitacijo s strani tako imenovanega bhakte druge kategorije v naslednjih treh citatih:

1."Kakorkoli, nekdo ne bi smel imitirati obnašanja naprednega bhakte ali maha-bhagavate (bhakte prve kategorije) brez da je samo-realiziran, ker bo s takšno imitacijo na koncu postal degradiran." – Nectar of Instruction 5, komentar

2."Kako bi lahko inteligenten človek, dovolj sposoben posedovati vzvišene odlike, dovolil svojim privržencem da ga slavijo, če jih v resnici ne bi imel? Slaviti človeka s tem da rečemo, da če bi bil izobražen, bi mogoče bil postal velik učenjak, ni nič drugega kot proces varanja." – Šrimad Bhagavatam 4.15.24

3.". . . nekdo, ki v resnici ne poseduje (določenih) kvalitet, ne bi smel poskušati navesti svojih privržencev, da ga za te slavijo, četudi se te kvalitete lahko manifestirajo v prihodnosti. Če človek, ki v resnici ne poseduje odlik velike osebnosti, navede svoje privržence da ga častijo s pričakovanjem, da se bodo te odlike razvile v prihodnosti, takšna vrsta čaščenja je v resnici žalitev." (poudarek dodan) – Šrimad Bhagavatam 4.15.23, komentar

Kot že prej omenjeno, izraz "samo-realizacija" se lahko interpretira na dva različna načina. Eden je direkten način, drugi je indirekten. Glavni način (mukhya-vritti) razumevanja, kaj pomeni "samo-realiziran", pomeni vedeti, da se to nanaša na realizacijo Boga. Drugoten pomen (gauna-vritti) se nanaša na brahman realizacijo, to je realizacijo duhovnega sijaja Boga. Brez specifične prezentacije v kontekstu brahman realizacije, ko Prabhupada uporablja izraz "samo-realizacija" v svojih zapisih, običajno nakazuje na realizacijo Boga. Zares, to je standard vseh Vaišnavskih ačarij v njihovih komentarjih in zapisih.

Ugotovljeno je bilo, da "samo-realiziran" v citatu št. ena pomeni "Boga-realiziran". Ne nanaša se na brahma-realizirano osebo. Bhakta druge kategorije ni avtoriziran da oponaša bhakto prve kategorije. Bhakta druge kategorije ne more biti oboževan na nivoju Boga. Če sprejme takšno oboževanje, takoj pade v sahadžizem. Za takšno imitiranje bo kaznovan in degradiran--če ne takoj, pa prej ali slej.

Sedaj, v zvezi z citatom številka ena (zgoraj), bi se lahko podal argument, da se "samo-realiziran" v tem citatu nanaša na brahma-realiziran. Potem bi interpretacija citata nakazovala, da je bhakta, ki je postal brahma-realiziran ("samo-realiziran") avtoriziran, da posnema bhakto prve kategorije (maha-bhagavata).

Da bi privzeli to interpretacijo, bi morali uporabiti drugotno interpretacijo (opisano zgoraj) izraza "samo-realiziran". Za to ni jasnega razloga. Če uporabimo primarno interpretacijo izraza "samo-realiziran", je stvar popolnoma jasna in razumljiva. Glede na to, ni ustreznega razloga za uporabo drugotne interpretacije izraza. Da uporabimo drugoten pomen besede ali izraza smo avtorizirani samo, ko prvoten pomen ali nima smisla, ali je kontradiktoren. V tem citatu ni uporaben.

Bhakta druge kategorije, po definiciji, je konstantno posvečen čistemu devocijskemu služenju. Nikoli se ne posveča aktivnostim, ki so nasprotne devocijski službi. Kot lahko vidimo iz teh citatov, je imitacija devocijskega statusa iznad nekogaršnjega nivoja realizacije nasprotna devocijski službi.

Eden glavnih razlogov, da je Prabhupada podal veliko ne-odobravajočih komentarjev v zvezi s sprejetjem bhakt druge kategorije (madhyam-adhikarijev) za guruje, je bil indirekten, kakorkoli. Je enostavno in psihološko vznemirjajoče dejstvo, da velika večina takšnih "madhyamov" v tej dobi, so v resnici samo začetniki v preobleki madhyamov. V sedanjih okoliščinah, ti tako-imenovani madhyami utegnejo v resnici biti nič več kot začetniki . . . in sahadžije.

Samo prvo-klasen Boga-realiziran bhakta je lahko oboževan tako, kot bi oboževali Boga. Samo on je upravičen sprejeti takšno hvalo, slavo in oboževanje. Tako, če izbere da se bo razkril--in če potem izbere sprejeti takšno vzvišeno čaščenje--je njegov status razjasnjen. S sprejetjem takšnega oboževanja se napravi prepoznavnega za iskalce, kot tudi za svoje privržence in učence.

Seveda, neposredno po odhodu ačarje se bodo pojavili hinavci in zasedli položaj prvo-klasnega bhakte. Manipulirali bodo s svojimi privrženci, brez avtorizacije, da jih častijo na nezasluženem nivoju. Zares, ravno to se je zgodilo v kadru Šrila Prabhupadovih vodilnih sekretarjev, samo pet mesecev po njegovem odhodu (eden je naskočil ta položaj celo takoj po Prabhupadovem odhodu). Na koncu so bili vsi degradirani, kot je Prabhupada še posebej svaril. Nekateri izmed njih so bili degradirani na patetičen, drugi na grozo vzbujajoč način. Eden je bil ubit v ritualu črne magije, s strani enega od svojih privržencev.

Ne moreš umetno ustvariti prvo-klasnega bhakte Boga. Ačarje niso produkt institucij. Niso določeni na osnovi glasovanja pogojenih duš. Mahabhagavata ne moremo priklicati v eksistenco enostavno z žigom. Ko se bhakta pojavi kot obsijan ačarja, je to samo po milosti Gospoda. Ačarjeva realizacija je očitna. Vse imitativne skovanke so na koncu obsojene na razkrinkanje, kljub zmedi in vznemirjenju ustvarjenemu skozi kratko periodo, v kateri so igrale svojo umazano igro.

O GOREČNOSTI IN LAŽNEM ZATOČIŠČU

Religiozna gorečnost je običajno na slabem glasu. To ni zato, ker je v resnici slaba. Ni slaba. Problem je v tem, da je tako veliko krat postavljena na napačno mesto in zlorabljena. Ravno tako kot lahko umovanje in izmišljanje tako imenovanih astrologov v dnevnem časopisju samo zamegli--vendar ne uniči--preroško moč pristne zvezdne astrologije, podobno, zloraba katerekoli znanosti ne napravi te znanosti neuporabne.

Jo lahko samo zakrije za nekaj časa.

Ko je prisoten pristen ačarja, takšen Boga-realiziran bhakta lahko svoje iskrene učence zlahka napolni z energijo. Duhovna energija je naša izvorna energija in je zelo, zelo močna. Ko je re-aktivirana z iniciacijo od prvo-klasnega čistega bhakte Boga, deluje na pogojeno dušo tako kot ogenj deluje na železo, katero postane rdeče in dejansko ne-različno od ognja. Učenec guruja, ki lahko nudi zadostno vodstvo, je brez dvoma blagoslovljen. Takšen učenec bo vedno olikan poštenjak. Četudi ona ali on kdaj pokaže nekaj duhovne gorečnosti, ta gorečnost v bistvu ni samo dobra, je transcendentalna.

Kakorkoli, ko se pojavi izkrivljen odsev te gorečnosti, brez pravih temeljev, bo to vedno vznemirjajoče--in pogosto tudi škodljivo. Fanatiki lahko posedujejo ogromno količino energije in entuziazma, ampak ta energija ni duhovna, kljub njihovim trditvam o nasprotnem. Takšen entuziazem je izkrivljen in moramo se dvigniti iznad takšnih prikazov z namenom, da napredujemo v znanstveni filozofiji in procesu resničnega duhovnega življenja.

Najprej moramo vztrajati, da si pridobimo zadostno vodstvo, preden se predamo različnim emocijam, proizvedenim s strani kakšne močne osebe ali kakšne skupine. Moramo se dvigniti iznad izkrivljenega entuziazma. Če ne moremo direktno kontaktirati bhakte prve kategorije, potem moramo vzeti zatočišče Knjige Bhagavat, ker nas prav tako lahko osvobodi, kot že prej pojasnjeno.

Če dejansko želimo napredovati v duhovnem življenju, moramo na pravilen način postaviti filozofski proces že na samem začetku. Če tega ne naredimo, je to kot da se brezbrižno potopimo v plitek tok reke z namenom, da ubežimo poletni vročini; stvari samo poslabšamo, s tem ko z glavo udarimo v ogromen kamen, takoj ko se potopimo v reko. Če želimo prečkati kakšno veliko vodno telo, nam lahko pri tem pomaga močna ladja, katero vodi sposoben kapitan. Kamnita ladja, katero vodi slepar, nas nikoli ne bo spravila na drugo stran.

Od odhoda zadnjega sampradaja-ačarje se je pojavilo tako veliko kamnitih ladij in sleparjev, da nas povabijo na krov in nas odpeljejo do duhovne smrti. Ni nam treba, kakorkoli, potopiti se z njimi, ker obstaja pozitivna alternativa glede na te kameno-srčne može lažne zavesti Krišne.

O VARANJU

Na kratko, te skovanke lahko razdelimo na tri veje: "wild card" guru, institucionaliziran gurudom, in nemanifestiran iniciacijski guru. Prvi dve od teh treh sta bili prevladujoči sili, ki sta izkrivili gibanje zavesti Krišne od Prabhupadovega odhoda naprej. Za več informacij o teh dveh konzultiraj naš dodatek k tej razpravi z naslovom DVE VRSTI LAŽNIH GURUJEV. Tretja skovanka bo razčlenjena kasneje v poglavju s podnaslovom Stop!Rittvik.

Obstaja razlika med nezadostnim vodstvom in zavajajočim vodstvom. Prvo je samo nezadostno; drugo je varanje. Sleparski voditelji in sleparski privrženci so zelo razširjeni v tej dobi prepira in hinavščine.

Tako dolgo dokler jemlješ navodila in vodstvo od druge pogojene duše, ni škode če te on ali ona nauči nekaj Resnice, katere prej nisi poznal. Ni škode, če izvajaš različne službe za svoje vodstvo, saj je razpoloženje služenja vedno ključ za napredek v duhovnem življenju.

Škodljivo je, kakorkoli, če te nekdo vodi k verovanju, da je nezadostno vodstvo--tako ali drugače--zadostno. Ni. Škodljivo je tudi če misliš, da ti bo velika privrženost nezadostnemu vodstvu pomagala pri vzpostavitvi kontakta z zadostnim vodstvom. Ne bi smel postati močno privržen ali slepo zaljubljen v nezadostno vodstvo, ker bo to zadušilo željo (kakršnokoli že si imel) da poiščeš, kontaktiraš, prepoznaš, in se predaš zadostnemu vodstvu--v obliki Boga-realiziranega duhovnega učitelja.

Zraven tega, v odsotnosti takšnega čistega fizično manifestiranega bhakte, imamo še vedno možnost vzeti zaščito avatarja, ki je zadosten: zadostno vodstvo v obliki Knjige Bhagavat. Od novembra 1977, je ačarja izbral ostati ne-manifestiran in tiho. Naša prava tolažba in zatočišče, zatorej, leži v Knjigi Bhagavat. Ne leži v nezadostnem vodstvu kakšnega povzpetniškega začetnika, kateri nima nikakršne kompetence, da inicira kogarkoli v devocijsko služenje in Vaišnava sampradajo. Zakaj bi bili zadovoljni s tem, da investiramo našo vero in zaupanje v katerokoli obliko nezadostnega vodstva? Knjiga Bhagavat je kompetentna da nas osvobodi, in, kot dodaten bonus, Knjiga Bhagavat stimulira našo željo za iskanjem Boga-realiziranega bhakte.

Knjiga Bhagavat je polna Absolutne filozofije. Ta filozofija ni spekulativna. Je avtoritativna. Je vedno dejanska in resnična, ker predstavlja neposredno zaznavanje popolnoma realiziranih bhakt Boga. Kot takšna, je brezmadežna. Tisti nesrečni iskalci duhovnega življenja, ki ne morejo usmeriti svoje vere v ta brezmadežna učenja, namesto tega usmerjajo svojo vero v druge stvari napolnjene z napakami.

Prejšnji ačarja, Šrila Prabhupada, je dajal ogromen poudarek, za duhovni napredek, Vaišnavski literaturi, katero je prevajal v angleščino. Njegovo plodno pisanje ni bilo enostavno samo prikaz njegove učenosti. Bilo je poudarek na potrebi po branju in ohranitvi brezmadežne filozofije, z namenom napredovanja v duhovnem življenju. Z Absolutno Resnico lahko komuniciramo preko filozofije. Absolutna Resnica se realizira direktno, vendar je brezmadežna filozofija tista, ki položi temelje za takšne realizacije.

To je zato, ker so filozofske resnice v direktni povezavi z inteligenco. Prečiščujejo inteligenco, in inteligenca je zelo važna v procesu joge. Brez zadostne inteligence, bo praktikant joge najverjetneje prevaran. Brez duhovne inteligence, bo praktikant joge očaran s polovično duhovnostjo ali lažno duhovnostjo. Inteligenca, ko je onesnažena na ta način, bo vodila kočijo materialne eksistence v napačni smeri. Duhovni jaz je potnik v tej kočiji, in stvar duhovne inteligence (buddhi-yoge) je, da pravilno vodi vozilo. Pred kompletno realizacijo, k temu ni alternative.

Kakorkoli, ko je inteligenca onesnažena, kočija ne bo nikoli dosegla cilja. Konji čutil so lahko zauzdani, in uzde uma so lahko zelo čvrste, ampak mehanizem za krmarjenje ni pravilno usmerjen. Kočijaž je lahko močan, a je izkrivljen. Duhovna duša je samo nebogljen potnik, ne glede na moč voznikove zapeljane inteligence. Onesnažena inteligenca lahko mogoče celo vodi kočijo v sijaj brahmana, vendar, ko enkrat doseže ta položaj, bo oseba potem mislila, da je postala Bog.

Večina ljudi z onesnaženo inteligenco--vsaj v tej dobi--nikoli ne pride niti blizu kakršnikoli Absolutni realizaciji (čeprav mislijo nasprotno). Enostavno ostanejo prevarani. Običajno postane oseba z onesnaženo inteligenco očarana z lažnim gurujem. Ta guru usmerja takšnega privrženca stran od filozofije, kakršno vsebuje Knjiga Bhagavat. Včasih lažen guru predstavi svoje lastno pisanje. Ni važno koliko od njegovega pisanja je resnica, napake v njem so tiste, ki odločajo. Te napake predstavljajo vložen interes lažnega guruja. Praktikant privzame te napake kot resnico, in, od tega trenutka dalje, ne bo dejanskega napredka v duhovnem življenju. Bo samo predstava napredka, ki še bolj zmede privrženca.

Preden se dejansko nekdo odpravi iskati pristnega guruja, je za tega iskalca duhovnega življenja nujno, da je podkovan v osnovnih filozofskih resnicah Vaišnavskih učenj. Ohranitev teh resnic bo omogočilo njegovi ali njeni inteligenci, da postane dovolj čvrsta. Diskriminacija ni slaba beseda v duhovnem življenju. Prefinjena diskriminacija z dobrim spominom je bistvena za delovanje v devocijski službi. Ta fina diskriminacija je na razpolago samo osebi z razvito duhovno inteligenco.

Maya pomeni, "to kar izgleda tako, ampak ni tako", ali na kratko, "to kar ni". Za izhod iz maye je potrebna močna duhovna inteligenca. Tisti s slabotno in onesnaženo inteligenco bodo pritegnjeni z izkrivljenimi učenji, lažnimi guruji, ne-verodostojnimi kulti, ne-verodostojnimi institucijami, izkrivljeno kongregacijo in izkrivljenimi praznovanji. Privrženci lažnih gurujev se včasih posvetijo ekstremnim strogostim (ponavadi z namenom priti do denarja), in dajo te sadove svoje dobre karme lažnemu guruju. Mislijo, da jim bo to pomagalo napredovati v organizaciji. Te vrste ljudje hitro dobijo odpor do branja Vaišnavske filozofije v njeni ne-onesnaženi obliki, ker takšno branje in poslušanje direktno napada njihovo onesnaženo inteligenco.

Goljufanje v duhovnem življenju je v tej dobi zelo izrazito. Po odhodu Šrila Prabhupade, je takšno goljufanje zelo naraslo. Kot rezultat, obstaja tako veliko goljufivih organizacij--skupaj z lažnimi guruji in ne-pristnimi iniciacijami--da ves ta šov lažnega duhovnega življenja človeka spravi ob pamet. Zatorej, ne bi smeli zaupati samo našemu umu v prepoznavanju, katere izmed teh različnih skupin so pristne in nas bodo dejansko vodile proti realizaciji Boga. Namesto tega bi morali dati poudarek naši duhovni inteligenci, katera bo razlikovala pri selekciji. Preden se dejansko odpravimo na pobližnjo preiskavo scene, lahko izločimo veliko število skupin s tem, ko prežamemo našo zavest z učenji Vaišnavske literature--takšne kot je in kot prija tvojemu srcu (kot duhovni duši).

"Prvotna potreba je, da nekdo postane izobražen v duhovnem življenju. Duhovno življenje ni nekaj, kar lahko nekdo razume v nekajminutnem pogovoru. Obstaja veliko knjig filozofije in teologije, ampak ljudje niso zainteresirani za njih . . . In če slučajno nekdo postane malo zainteresiran za duhovno življenje, želi nekaj nemudoma in poceni. Zato je prevaran."
Nauk o samospoznaji, poglavje 2, Izbrati duhovnega učitelja, Svetniki in goljufi

To je bistvo problema: postati dovolj iskren, da ne bomo dopustili, da nas kdo prevara.

PRABHUPADA: "Vendar če si iskren, boš našel iskrenega guruja. Ker ljudje želijo vse zelo poceni, so prevarani."
Nauk o samospoznaji, poglavje 2, Izbrati duhovnega učitelja, Svetniki in goljufi

O'GRADY: 'Problem je najti tega duhovnega učitelja.'

PRABHUPADA: 'To ni problem. Problem je če si iskren . . . Če si iskren, ti Bog pošlje duhovnega učitelja . . . Najprej, moramo spet biti željni oživeti našo zavest Boga. Potem nam bo Bog dal duhovnega učitelja.' - Nauk o samospoznaji, poglavje 7, Raziskovanje duhovnega področja; Zavedanje, kaj je najboljše in najlepše

"Nekomu, ki je resen v duhovnem življenju, Krišna da inteligenco, da pride v kontakt z verodostojnim duhovnim učiteljem, in potem, po milosti duhovnega učitelja, postane napreden v zavesti Krišne."
Nectar of Devotion, uvod

Ni zelo težko priti v kontakt s privrženci lažnega guruja, oziroma, s privrženci lažnih gurujev:

REPORTER: Zanima me, kaj mislite, koliko ljudi je utegnilo biti prevaranih od sleparskih gurujev?

PRABHUPADA: Praktično vsak. Nima smisla šteti.

REPORTER: To naj bi pomenilo tisoče ljudi, ali ne?

PRABHUPADA: Milijoni. Milijone jih je bilo prevaranih, ker so želeli biti prevarani . . .

REPORTER: Ali so kdaj prišli k vam ljudje, kateri so pred tem bili zapleteni z lažnim gurujem?

PRABHUPADA: Da, veliko. - Nauk o samospoznaji, poglavje 2, Izbrati duhovnega učitelja, Svetniki in goljufi

Za sentimentalne ljudi ni neobičajno, da so zapeljani s strani lažnega guruja.
Celo ko se začnejo nekoliko zavedati, da je njihov guru (ali institucija) lažen, je za njih skoraj običajno, da smatrajo vso situacijo še vedno koristno--mogoče kot stopnico za naprej. Takšen je tudi primer ko odkrijejo, da njihova institucija v resnici ne predstavlja filozofije in učenj zavesti Krišne pravilno. Ti privrženci so nagnjeni projicirati svojo lastno naivnost na svoje lažne guruje, oziroma na voditelje svoje izkrivljene institucije. Kakorkoli, motivi lažnih gurujev niso niti naivni niti ugodni. Lažni guruji vseh vrst manipulirajo s svojimi privrženci. Takšnim imitatorjem pristni guruji ne prizanašajo, kot to potrjuje sledečih šest citatov Šrila Prabhupade:

"Tako imenovani ačarje dobe Kali (tekoča doba) se bolj zanimajo za izkoriščanje sredstev svojih privržencev, kot za ublaževanje njihovih tegob."
Šri Čaitanja Čaritamrita, Adi 3.98

"Brez razumevanja Vsevišnje Božanske Osebnosti na ta (pravilen) način, nekdo povzroča samo vznemirjenje. V tej dobi Kali se je pojavilo tako veliko gurujev, in . . . povzročajo veliko vznemirjenje v svetu glede razumevanja Absolutne Resnice." – Šrimad Bhagavatam 8.12.10, komentar

"Takšni prestopniki religioznih principov nimajo spoštovanja do avtoritativnih ačarij, svetih učiteljev v striktnem nasledstvu učencev. Da zapeljejo ljudske množice, sami postanejo tako imenovani ačarje, kljub temu da ne sledijo niti principov ačarij. Ti sleparji so najnevarnejši elementi v človeški družbi." – Šri isopanišad 12, komentar

"Ljudje si želijo biti prevarani, in zato gredo k jogijem in svamijem ki izvajajo razne trike, ampak triki ne blažijo tegob materialnega življenja . . . Nekdo ne more postati srečen, s tem da sprejme lažnega guruja."
Šrimad Bhagavatam 5.14.13, komentar

". . . Zaradi inštrukcij neumnega guruja, nekdo ostane večno v materialni eksistenci in trpi njene nadloge." - Šrimad Bhagavatam 8.24.51, komentar

"Nikjer v avtentičnih spisih ni rečeno, da bo nekdo dosegel enak cilj s tem da počne karkoli, ali z oboževanjem kogarkoli. Takšne neumne teorije so ponujene od samozvanih učiteljev, kateri nimajo nikakršne povezave s paramparo, verodostojnim sistemom nasledstva učencev."
Šri isopanišad 13, komentar

Z namenom dejansko napredovati v duhovnem življenju, je nujno da spoznamo, da ne moremo imeti nikakršne dobrobiti od sprejetja lažnega guruja ali izkrivljene institucije. Samo izkoriščeni bomo (ali pa se bomo sami transformirali v izkoriščevalca), če to napravimo.

STOP!RITTVIK

Po odhodu Šrila Prabhupade, je veliko neumnih teorij ujelo svoj trenutek. Vse so se pojavile v imenu njegovih učenj in njegovega gibanja, seveda. Že prej smo omenili tri glavne skovanke, prvi dve bosta razloženi v dodatku k temu članku. Tretja skovanka postaja institucionalizirana v tekočem času.

Ta zagovarja koncept ne-manifestiranega iniciacijskega guruja. Člani te skupine trdijo, da je sedaj Šrila Prabhupada postal ta guru--in da je, za vse praktične namene, iniciacijski guru za nove generacije. Nekateri od voditeljev tega novega toka (veliko izmed njih jih je dejansko iniciranih učencev Prabhupade--bili so legitimno inicirani od njega, za časa njegovega obhoda sveta) so veliki prepirljivci. Brezmejno dokazujejo svoja stališča, vendar zvijače, ki jih uporabljajo, so velikokrat brezvestne.

Ne moremo se spustiti v brezmejno mutirajoče veje vseh teh polemik, ker bi to preveč povečalo obseg te razprave. Namesto tega bomo predstavili šestnajst avtoriziranih točk, katere jasno kažejo, da guru-za-zanamstvo filozofija--četudi zelo popularna med Krščanskimi sektami (od koder, brez dvoma, je rittvik vzklil)--nima dejanskih temeljev znotraj gibanja Zavesti Krišne:

1. Gospod pošlje iniciacijskega guruja v manifestirani obliki. To se zgodi, ko je učenec pripravljen. Skovanke o iniciaciji se pojavijo zaradi pritiska od zgoraj in od spodaj. Od zgoraj se skovanke pojavijo ko (dejansko inicirani) bhakte želijo voditi učence--vendar potrebujejo neko vrsto iniciacijske skovanke za ta namen. Pritisk od spodaj se pojavi, ko nove osebe niso dovolj iskrene, da bi kontaktirale pristnega guruja v fizični obliki in se predale njemu za iniciacijo. Vseeno, kljub temu zahtevajo iniciacijo.

"Če si v resnici resen glede Krišne, potem ti bo Krišna poslal Svojega predstavnika, in ta (guru) bo poskrbel za tebe. Takšen je proces. Če ne najdeš guruja, to pomeni da Krišna še ni zadovoljen. Nisi resen."
Pogovor z Bajajem in Bhusanom – 11. september, 1972, Arlington, Texas

2. V Vaišnavskih spisih najdemo izraz »zunanja manifestacija« Boga, to je guru. Izraz »zunanja manifestacija« je očiten. Iniciacijski guru je zunanja manifestacija Boga, in morali bi se enostavno soočiti z dejstvom, raje kot da ga poskušamo zamegliti in zaobiti.

»Ko smo iskreni, nam Krišna pomaga bodisi po zunanji poti z duhovnim učiteljem, ali znotraj s Svojo (Krišnovo) Paramatma ekspanzijo.«
Pismo: Pradyumna – Vrindaban, 25. avgust, 1967

»Duhovni učitelj je zunanja manifestacija Boga. Bog je znotraj in zunaj . . . pomaga od znotraj in od zunaj. Znotraj kot Paramatma in od zunaj kot duhovni učitelj. Na oba načina. Izkoristiti moramo oba načina – od znotraj, od zunaj.« – Pogovor vključno s Šrimad Bhagavatamom 1.2.1-34 Recitacija&Pojasnitev – 1. april, 1969, San Francisco

»Krišna je tako milosten, poskuša poučiti od znotraj in od zunaj. Pošlje Svojega predstavnika da poučuje. Tako poskuša vrniti vsa ta živa bitja nazaj domov, nazaj k Bogu. Na dva načina: od znotraj in od zunaj.«
Jutranji sprehod – 10. december, 1973, Los Angeles

3. Šrila Prabhupada je podal direktne napotke glede iniciacijskega guruja, kot "fizičnega duhovnega učitelja." To se očitno nanaša na zunanjo manifestacijo iniciacijskega guruja.

"Če Bog vidi da si iskren, ti bo poslal duhovnega učitelja, kateri te lahko zaščiti. Pomagal ti bo (Bog) od znotraj in od zunaj – od zunaj v FIZIČNI obliki duhovnega učitelja in od znotraj kot duhovni učitelj v srcu."
Sobni pogovor z Irskim poetom Desmond O'Gradyem – 23. maj, 1974, Rim (poudarek dodan)

"UČENEC: Njegovo vprašanje je bilo: 'Ali lahko prejmeš iniciacijo s sprejetjem duhovnega učitelja v svojem srcu, brez da dejansko vzameš. . . ?'

PRABHUPADA: To so brezvredni predlogi. To nima smisla. On ne ve ničesar. Če misliš znotraj sebe, 'jaz jem', ali boš zadovoljen? Stradaj! In enostavno misli, 'vse sem pojedel'. Ali je to zelo praktičen predlog? Moraš jesti. Mi ne dajemo vseh teh brezvrednih predlogov . . . Oni pravijo tako, 'Ni potrebe za gurujem'." – Predavanje na Šrimad Bhagavatam 6.1.1—Melbourne, 21. maj, 1975

"UČENEC: Da, res je. Mislijo, da je Krišna v srcu in da lahko prejmejo iniciacijo na ta način.

PRABHUPADA: Ti ne veš kje najti Krišno v srcu."
- Jutranji sprehod – 22. maj, 1975, Melbourne

4. Vedska in Vaišnavska trdicija je, da oba, guru in bodoč učenec študirata eden drugega določeno periodo časa. To obema omogoči, da spoznata kvalitete drug drugega. Guru-za-zanamstvo sistem ne daje takšnih možnosti:

"Rečeno je, da bi se morala shishya (učenec) in guru srečevati . . . Aspirant shishya bo poslušal in študiral da vidi, če je (guru) dejansko sposoben postati guru. Podobno, tudi guru bo študiral, če je (učenec) dejansko pripravljen . . ." – Jutranji sprehod – 23. marec, 1974, Bombay

"Ko je nekdo sprejet kot učitelj, potem moraš sprejeti njegovo trditev. Tukaj ni prostora za argumentiranje. Takšen je odnos med gurujem in učencem. Zatorej, proces je, preden se oseba sprejme za guruja, moramo preučiti njegov (gurujev) položaj." – Sobni pogovor s študentom Joge, 14. marec, 1975, Iran

5. Dolžnost guruja je, da direktno--brezkompromisno--kritizira, popravlja in kaznuje svojega učenca. Če je guru zapustil manifestirano eksistenco, je to zelo udobno za tako-imenovanega "iniciranega učenca":

"Dejansko, dolžnost duhovnega učitelja je, da najde napake pri svojih študentih, tako da lahko napredujejo. Ne da bi jih moral vedno hvaliti."
– Pismo: Giriraja – Los Angeles 24 Maj, 1972

6. Ko je iniciacijski guru fizično prisoten, absorbira grešne reakcije svojega učenca v svoje (gurujevo) lastno telo. Jasno, to je tema, ki je lahko razumljena samo do določene točke. V končni fazi, je nedojemljiva. Vseeno, ostaja oboje, dejstvo in standard. Učenec potrebuje, da se njegove grešne reakcije prečistijo, tako da lahko napreduje na poti, brez da mora izpolniti tako veliko obvez in karmičnih zapletenosti. Guru zelo pomaga svojemu iniciranemu učencu, s tem ko absorbira oboje, dobre kot tudi slabe reakcije.

"Postati guru ni lahka stvar. Ali vidiš? Vzeti mora ves strup in ga absorbirati." - Pogovor z Bobom Cohenom – 27-29. februar, 1972 Mayapur

7. Lahko si sposoben zaznati dejanski položaj guruja do neke mere z branjem njegovih knjig, ampak priti v fizičen kontakt z njim, bo običajno veliko močnejša izkušnja.

"Guru pomeni težek, tisti ki ve bolje od tebe."
- Jutranji sprehod – Marec 25, 1974, Bombay

8. Ko imaš iniciacijskega duhovnega učitelja, ki je fizično prisoten, obstajajo pomembne ugodnosti. Lahko deluje kot končen razsodnik. Lahko direktno razjasni zmote--ko konzultacija njegovih knjig ne prinese želenih rezultatov. Lahko izkorenini izmišljotine, še preden se razvijejo.

"Ko ne moreš razumeti, ti naj to razloži tvoj duhovni učitelj."
- Sobni pogovor – 12. december, 1970, Indore

"Ne da bi moralo vse biti zajeto v Bhagavat-giti. Zato je potreben duhovni učitelj." – Pismo: Vrndavana Candra – Los Angeles, 19. julij, 1970

"Rečeno je da tisti, ki so vključeni v službo Gospodu v čisti ljubezni in devociji--njim je diktirano znotraj njihovih src. Ampak kljub temu moraš preveriti z mano." – Pismo: Karandhara – Bombay, 13. november, 1970

"Razmišljaš o veliko načrtih, ampak brez da konzultiraš mene, ne izvedi ničesar . . . Ne vem kako si upal to napraviti, brez da si vprašal mene . . ."
- Pismo: Mukunda – Los Angeles, 12. januar, 1974

9. Potrebujemo osebno manifestiranega guruja, tako da se lahko direktno učimo iz njegovega primera. Pogojene duše profitirajo od opazovanja primerov:

"Če obstaja kakršnakoli težava v razumevanju, moramo poizvedovati pri duhovnem učitelju . . . Videti moramo, kako ukazom spisov sledijo svete osebe." - Diskusija s Syamasundar dasom – Henri Bergson

10. Ko duhovni učitelj zapusti manifestirano eksistenco, se njegova legitimnost (priložnost, da se zapolni legitimnost) prenese na njegove učence. Njihova dolžnost je, da zadržijo ustanoviteljevo legitimnost neomadeževano. Ko (in če) katerikoli izmed njih postane kvalificiran kot guru--v skladu s specifičnimi inštrukcijami in direktivami preminulega guruja--takrat takšen učenec postane tekoča vez v sampradaji. To je Vaišnavski sistem. Potem je mogoče prejeti iniciacijo od tega veznega člena.

Iniciacija se ne sprejme od preminulega duhovnega učitelja, četudi je bil zadnji vezni člen v liniji ačarij. Bodoč učenec, ki želi vstopiti v šolo nasledstva učencev, lahko sprejme vodstvo preminulega duhovnega učitelja skozi njegova učenja--in zares, je ohrabren, da to napravi. Šrila Prabhupada je shishya-guru za vse nas. Za novince ni dikša-guru, po tem ko zapusti svojo manifestirano prisotnost.

11. Iniciacijski guru da svojim učencem prečiščevalne mantre, in te mantre se sprejmejo, ko guru inicira svojega učenca:

"Nekdo lahko sprejme objavljeno mantro kjerkoli, ampak, brez da je sprejeta skozi verigo nasledstva učencev, recitirana mantra, brez da je sprejeta od nasledstva učencev, nima učinka."
- Šrimad Bhagavatam 4.8.53, komentar

Vsi bhakte lahko še vedno pojejo-recitirajo mantre, katere nam je predstavil Prabhupada in imeli bomo duhovno dobrobit. Prečiščenje via petje-recitiranje Hare Krišna mantre ne zavisi samo od gurujeve iniciacije na tem nivoju. Ko manifestiran guru izvede mantra iniciacijo, se prečiščevalni proces hitro razvija. Sprejeti te mantre iz Prabhupadovih knjig in magnetofonskega traku je, kakorkoli, še vedno verodostojno. Mantre se lahko pojejo-recitirajo, ker so bile sprejete (po tej poti) skozi nasledstvo učencev. To je vez s sampradajo preko Knjige Bhagavat.

Vsi novi bhakte, sedaj zmedeni z rittvikom, lahko imajo vse dobrobiti ki jih iščejo (razen neavtoriziranih socialnih dobrobiti od tako imenovane iniciacije od preminulega duhovnega učitelja) s tem, da se posvetijo Knjigi Bhagavat.

"V Padma Purani je prav tako rečeno, sampradaya-vihina ye mantras te nisphala matah. Obstajajo štiri sampradaje, ali nasledstva učencev . . . Če nekdo želi napredovati v duhovni moči, mora prejeti svoje mantre od ene od teh verodostojnih sampradaj; drugače ne bo nikoli uspešno napredoval v duhovnem življenju." – Šrimad Bhagavatam 6.8.42, komentar

12. Lažno trditi, da imaš dikša guruja in iniciacijo od njega, je zelo tvegano:

"Oseba, ki ni pravilno inicirana, se lahko znova spusti v živalske vrste."
- Šri Čaitanja Čaritamrita Madhya 15.108, komentar

13. Iniciacijski obred, izveden na manifestirani ravni s strani manifestiranega guruja, ima duhovno (in v končni fazi nedojemljivo) vrednost:

"Sedaj, naslednja iniciacija bo izvedena kot obred, uradno. Seveda, ta obred ima vrednost, ker Ime, Sveto Ime bo podeljeno študentu od nasledstva učencev."
- Pismo: Tamala Krsna – Montreal 19. avgust, 1968

14. Ko oseba razmišlja, da je prejela iniciacijo od ne-manifestiranega guruja, je to razmišljanje brez konzultacije guruja. Tako imenovani iniciran učenec bo enostavno verjel, da je guru sprejel odgovornost zanj (učenca). V resničnem Vaišnavskem sistemu učenec ve, da je guru sprejel odgovornost, ker je dovoljenje za iniciacijo podeljeno na manifestirani ravni s strani duhovnega učitelja učencu.

"Na osnovi tvoje predanosti, duhovni učitelj in Krišna prevzameta odgovornost za tvoje grehe. Tako, če zopet grešiš, postane duhovni učitelj odgovoren za tvoje grešne reakcije . . . Na osnovi tvojega priporočila, bom zelo vesel, da sprejmem Šriman Paul Zarounya kot svojega pravilno iniciranega učenca." - Pismo: Batu Gopala – Los Angeles, 22. avgust, 1972

"Če obstaja odgovornost, mora obstajati nekdo, komur si odgovoren."
- The Quest For Enlightenment 6, Diskusija na zahodno filozofijo in znanost--Jean-Paul Sartre: Ali je Vrhovno Bitje praznina?

15. Ko oseba misli, da ima ne-manifestiranega guruja, kako postane takšen učenec izučen? Biti osebno izvežban s strani fizično manifestiranega guruja je zelo pomembno za Vaišnave.

"Ali obstaja karkoli v tem svetu, kar se lahko naučimo brez guruja? Četudi postanemo navaden mizar, se moramo tega naučiti od veščega mizarja."
- Sobni pogovor – 15. februar, 1975, Mexico
"Rupa Gosvami je rekel, da je sprejeti duhovnega učitelja prva stvar. Adau guru ashrayam. Kdo ga bo izvežbal? Je neumnež, lopov. Mora se ga izvežbati. Biti mora izvežban od predstavnika Krišne."
- Jutranji sprehod – 22. maj, 1975, Melbourne

Obstajajo okoliščine, ko gre živo bitje nazaj k Bogu, kljub temu da ni bilo izučeno v Zavesti Krišne skozi svoje življenje. Kdorkoli, ki misli na Krišno v trenutku smrti, gre nazaj h Krišni. Takšna posebna milost vedno obstaja. Kakorkoli, standarden sistem treninga s strani fizičnega duhovnega učitelja se še vedno priporoča. S tem ko mu sledimo, so rezultati bolj zanesljivi.

16. V daljni preteklosti obstajajo primeri, ko so bhakte prejeli iniciacijo bodisi direktno od Boga, bodisi od ne-manifestiranega guruja (onstran fizične ravni). V vseh teh redkih primerih so prisotne zelo posebne okoliščine. Vsi ti učenci so bili v vzvišenem duhovnem stanju pred svojimi iniciacijami. Institucionalizacija takšnega redkega dogodka je oboje, kontradiktorno in grozljivo. Ideja, da se ta poseben primer lahko prenese na ljudske množice v tem času, je napačna.

"Nekdo ne bi smel, kakorkoli, smatrati sebe na nivoju Brahme (kateri je prejel prav takšno posebno iniciacijo pred veliko tisoč leti), da bi bil iniciran direktno od Gospoda od znotraj, ker, v sedanji dobi, nihče ne more biti sprejet za enako čistega kot Brahma."
- Šrimad Bhagavatam 2.9.7, komentar

"Fizično lahko da ne srečaš Krišne. Vendar na višjem nivoju ga lahko srečaš. Če sprejmemo, da ne moremo . . . moraš biti v kontaktu z njegovim predstavnikom, (kateri) prihaja v nasledstvu učencev."
- Sobni pogovor z Indijskimi gosti – 11. julij, 1973, London

Voditelji in privrženci rittvik sistema poskušajo proces institucionalizirati. Očitno, primer so jim postavili prijatelji Kristjani, vendar Vaišnavski sistem transcendence ni enak kot moderne verzije Krščanstva. Četudi je lahko vera v osebnega Boga enaka, obstaja veliko bistvenih razlik med Vaišnavizmom in tako imenovanim Krščanstvom. Ta ideja za institucionalizacijo iniciacijskega sistema za novoprišleke--kjer so napeljani verjeti, da so prejeli iniciacijo od ne-manifestiranega guruja (v našem primeru od Šrila Prabhupade)--nima pristne avtorizacije izza sebe. Šrila Prabhupada je sigurno ni avtoriziral, čeprav nekateri vodje teh novih filozofij izkrivljajo njegove besede na takšen način, da neumni ljudje mislijo, da je.

Naši prijatelji Kristjani lahko verjamejo v koncept, da so inicirani (krščeni ali ponovno rojeni) s strani Jezusa Kristusa, ampak to še ne pomeni, da morajo bhakte Zavesti Krišne prav tako pasti v to. Zares, Prabhupada je dal veliko jasnih izjav proti tej ideji, da postaneš iniciran od preminulega duhovnega učitelja (na primer, Prabhupada se je norčeval iz zmote, da Kristus tako zlahka sprejema grešne reakcije vseh svojih novodobnih privržencev). Samo zato, ker naj ne bi vznemirjali Kristjanov, še to ne pomeni da moramo dopustiti, da podobne zmote gredo ne-zaustavljene znotraj gibanja Zavesti Krišne.

Odveč je reči, da nobena sampradaja v zgodovini Vaišnavizma ni institucionalizirala sistema, kjer rittvik izvaja iniciacijo v imenu preminulega guruja. V času prisotnosti v manifestirani obliki je Prabhupada avtoriziral nekaj svojih učencev za rittvike, in izvajali so iniciacijske obrede v njegovem imenu. To je avtorizirano v času gurujeve prisotnosti. Ni več avtorizirano, ko odide s sveta.

O RELIGIJI IN SLUŽNEM RAZPOLOŽENJU

Prava religija je ta sistem filozofije (Absolutne Resnice), vere, in oboževanja, kateri pomaga svojemu privržencu postati ljubitelj Boga, in vrniti se nazaj k Bogu. Cilj je realizirati Boga celo pred smrtjo. Prava religija mora bazirati na Absolutni filozofiji. Ker je Bog večen, je prava religija prav tako večna oziroma absolutna. Prava religija zahteva brezmadežno filozofijo, Absolutno filozofijo. Religija brez filozofije postane v trenutku sentimentalnost. V takšni situaciji, religija daje ves poudarek na obrede, ceremonije, kongregacijo, itd. V najslabših primerih se religija brez filozofije degradira v fanatizem. Postati moramo spoznani v duhovnem znanju, drugače samo igramo na srečo, kateri skupini ali kateremu voditelju se bomo pridružili.

Z namenom, da se znanje dejansko ukorenini in raste, mora oseba, ki je prejela to znanje, biti v služnem razpoloženju. Sistem zavesti Krišne ne bazira na sentimentalizmu; bazira na služenju. Lahko slišiš nekaj s svojimi ušesi, ali lahko prebereš kaj drugega s svojimi očmi, vendar če nisi v razpoloženju služenja, bo to znanje delovalo kot voda v preluknjanem vrču. Bo enostavno iztekla, in jo boš izgubil. Služenje mora biti prisotno. Zato je drugo ime za zavest Krišne devocijska služba. Ko je služenje ponujeno superiornemu bhakti in/ali pristni organizaciji, prejme oseba, ki nudi to služenje, znanje in duhovni dvig.

Da bi to služno razpoloženje delovalo, mora biti motivacija prava. Devocijska služba ne bi smela biti prekrita s plodonosnimi aktivnostmi. To dvoje ni popolnoma združljivo. Plodonosne aktivnosti vsebujejo materialno motivacijo. Devocijsko služenje zahteva duhovno motivacijo. Kakršnakoli motivacija za napredek k višjim nivojem zavesti Krišne je duhovna motivacija.

Očitno, iskrenost in resnost namena določata oboje, motivacijo osebe in to, kar bo ta oseba dejansko dosegla kot svoj rezultat. Pristna devocijska služba deluje tako, da prečiščuje motivacijo. Trud za prečiščenje motivacije rezultira v naraščanju pristnih aktivnosti v devocijskem služenju. Ravno nasprotno izprijenemu krogu, je dvigajoča se spirala. Sta nerazdružljivo povezana in oba delujeta skupaj, da bi izpolnila dva pomembna namena.

Eden teh namenov je očitno pozitiven, drugi izgleda kot negativen (ali, bolj natančno, preventiven). Oba sta transcendentalno pozitivna. Pristno služno razpoloženje v kombinaciji s čisto motivacijo, dovoljuje bhakti da napreduje v zavesti Krišne. Pristno služno razpoloženje v kombinaciji s čisto motivacijo prav tako daje bhakti zaščito pred tem, da postane žrtev "wild-card" gurujev, institucijskih zablod, ali pred konceptom, v katerem on ali ona smatra sebe iniciranim od preminulega duhovnega učitelja.

Služno razpoloženje ni ista stvar kot predaja, vendar služno razpoloženje lahko vodi do predaje. Služno razpoloženje je lahko prisotno celo na posvetnih ravneh. V teh primerih, služno razpoloženje ni duhovno, seveda. Kljub temu, je pogosto lahko še vedno dvigajoče--še posebej, če je služenje v kvaliteti vrline. Služno razpoloženje v duhovnem življenju je vedno dvigajoče in poživljajoče, četudi se od časa do časa pojavijo kakšne težave.

NEKAJ NASVETOV

Veliko pomembnih tem smo pokrili v tej razpravi, sedaj jih bomo ogrnili z nekaj nasveti:

1. Recitiraj avtorizirane mantre. Še posebej petje-recitiranje HARE KRIŠNA, HARE KRIŠNA, KRIŠNA KRIŠNA, HARE HARE / HARE RAMA, HARE RAMA, RAMA RAMA, HARE HARE bo duhovno dobrodejno. Ta velika mantra se lahko poje-recitira individualno; ne potrebuješ skupine za to. Recitiranje na kroglicah v zasebnosti tvojega bivališča ali doma lahko prav tako zelo pomaga. To petje-recitiranje pomaga vsem bhaktam, iniciranim , ne-iniciranim, ali padlim;

2. Postani strikten vegetarijanec: nič mesa, rib, ali jajc. To ti omogoči da dosežeš nivo vrline. Vsi ne-vegetarijanci so zapleteni v odlike strasti in neznanja. Mesojedci so zelo zapleteni v odliko neznanja, katera vodi k peklenskim reakcijam;

3. Odpovej se vsem vrstam intoksikacije, še posebej halucinogenim drogam. Vse vrste tobaka, alkoholne pijače, pivo in droge vodijo zavest v odliko neznanja. So destruktivni in toksični; zato se imenujejo in-toksik-acije;

4. Izogibaj se kakršnekoli skupine ali institucije, ki izkrivlja Absolutno Filozofijo;

5. Izogibaj se "wild-card" gurujev;

6. Stop!Rittvik

7. Razvij služno razpoloženje v duhovnem življenju;

8. Če lahko najdeš pristne bhakte, ki niso spremenili Absolutne Filozofije zavesti Krišne, se druži s temi bhaktami--še posebej če so naprednejši od tebe v duhovnem znanju in duhovnem življenju;

9. Ko prejmeš notranje izkušnje in navodila, glej da so pravilno v skladu z Vedskimi in Vaišnavskimi učenji;

10. Posveti se Knjigi Bhagavat.

Pozitivni nasveti so tisti, ki poudarjajo tisto, kar bi morali storiti. Tako imenovani negativni nasveti so tisti, ki poudarjajo tisto, česar bi se morali izogibati. Om tat sat. Hare Krišna.

DODATEK ENA

DVE VRSTI LAŽNIH GURUJEV

Obstajata dve glavni vrsti lažnih gurujev: wild-card guru in institucionaliziran guru. Oba sta močna predstavnika iluzorne energije, in oba zavajata in zaustavljata transcendentaliste začetnike na poti do Absolutne Resnice.

Kot prvo, poskusimo razumeti wild-card guruja. Ti močni in karizmatični možje ustvarjajo osebnostni kult in mistiko okoli sebe. Kot razuzdanci z različnimi stopnjami navidezne mistične moči formirajo razred privržencev, kateri so slepi kar se tiče znanja iz Vedske literature. Ti privrženci postanejo obsedeni z osebnimi odlikami wild-card guruja. Kontradikcije v njegovem pridiganju in obnašanju jim ne pridejo do zavesti.

Vedno se njegovi privrženci veliko bolj bojijo njegovih pravil, kot pa se bojijo prekršiti navodil in moralnih standardov Vedske literature ali katerihkoli drugih pristnih spisov. Ti osebnostni kulti so pogosto sposobni kakršnekoli zlobnosti ali nepravičnosti. Wild-card guruji imajo močno nagnjenje, da ohrabrujejo kriminalna dejanja svojih privržencev, dasi to odobravajo prikrito. Če je privrženec pri kriminalnem dejanju uspešen--in da materialne rezultate (ponavadi denar) wild-card guruju--ta privrženec postane učenec ljubljenec. Če privrženca ulovijo, kakorkoli, ga wild-card guru prežene iz skupine in ga uporabi za grešnega kozla.

Wild-card je vešč v izvajanju predstave o globokem sentimentu do svojega boga in svojega guruja (velikokrat pravi, da je on sam Bog). Njegovi oboževalci so prevzeti s tem šovom. Kakorkoli, te demonske sfere ne morejo do živega iskrenim transcendentalistom. Ti prezirajo cel šov. Izparljivost kulta se lahko (in ponavadi se) kdajkoli pokaže, odpirajoč Pandorino skrinjico za vse vrste groznih karmičnih reakcij. Za te so velikokrat potrebna leta, da manifestirajo svoje polne rezultate in stranske efekte. Gospod Krišna ni nikoli zadovoljen z osebnostnim kultom wild-card guruja, in negativni rezultati so del usode, katero Bog odredi na celotno afero.

Eden wild-card guru, Jim Jones, je bil nedavno odgovoren za pokol devetstotih ljudi. Kljub temu, wild-card guruji dejansko niso tako nevarni, kot je druga stran lažni guru kovanca: duhovniki institucionalizirane religije.

Raje kot da ubijejo devetsto ljudi, je bila inkvizicija odgovorna za mučenje in smrt najmanj šestdeset milijonov ljudi, ki so zavrnili pokorščino od države sponzoriranemu terorizmu (preoblečenemu v religijo). Institucionalni guruji niso omejeni na katerikoli določen kult ali religijo in so zahrbtni škodljivci človeškega iskanja prosvetlitve. Čeprav zagovarjajo veliko dogem, boš brez izjeme našel eno varljivo dogmo kot centralen del njihove sheme.

Ta varljiva dogma je lahko imenovana "guru, izvoljen na volitvah!". Ima nekaj demokratičnega elementa, to pripomore k njeni popularnosti. Kljub temu je popolnoma brez-vredna, kar se duhovnega življenja tiče, kakorkoli. Te skupine zagovarjajo vero--misterijo, domnevno--katera pravi, da je iniciacija v transcendenco dosegljiva le skozi kanal skupine. Če si bodoč član pridobi naklonjenost upravnega telesa--preko enega njihovih lojalnih agentov--potem institucija temu agentu izda dovoljenje za iniciranje tega novega člana v čredo (bodisi da se kongregacija imenuje cerkev ali skupnost …).

V tem sistemu velja upravno telo za najvišjo avtoriteto--zahtevan vezni člen do Boga--in samo to telo podeljuje iniciacijo. Njihovi duhovniki so včasih imenovani guruji (odvisno od tega s katerim kultom imaš za opraviti), ampak ta "gurujev" dogovor z novim članom ne bazira na stopnji realizacije ali čistosti iniciacijskega duhovnika. Dogovor bazira na njegovi lojalnosti do upravnega telesa.

KULT BREZ ODGOVORNOSTI

Institucionaliziran gurudom bazira na skupini, ki je nadzorovana (skoraj vedno izza scene) z volilnimi glasovi oziroma vetoi. Upravno telo je pod vplivom najmočnejšega, ali naj-manipulativnejšega člana--tistega, ki lahko hitro postroji ostale člane za svojimi iniciativami. Katerokoli število gurujev ali iniciacijskih duhovnikov je na voljo bodočim članom. Vendar ti duhovniki niso osebno odgovorni za duhovno osvoboditev svojih "iniciranih" učencev. Vsi ti učenci dobijo na znanje, da je katerikoli guru iz skupine, vključno z njihovim izbrancem, pod pogodbo z upravnim telesom.
Za upravno telo je rečeno, da poseduje mističnost in je direktna manifestacija bistva institucije, ustanovitelja institucije, in vez z nasledstvom učencev. Ta gnusen aranžma vedno izkorišča karizmo originalnega ustanovitelja. Ironično, včasih je ta ustanovitelj lahko v resnici bil verodostojen guru. Upravno telo, kakorkoli, izkrivlja njegova učenja po njegovem odhodu. Rečeno je, da naj bi legitimnost originalnega guruja, ustanovitelja, prešla ne-okrnjena na razširjeno združbo organizacije--v celoti sestavljene iz pogojenih duš.

Ta celotna ureditev v končni fazi nima nobenega smisla, če jo analiziramo z logiko, zdravo pametjo, in z asistenco pristnih spisov. Članom skupine, kakorkoli, je za to prav malo mar. Razumska razlaga za to skovanko, pravijo, je zakopana znotraj nedojemljive mističnosti, ki obkroža ustanoviteljeve učence ljubljenčke. Ti ljubljenčki, seveda, prevladujejo v upravnem telesu. Je redko, da samo eden izmed njih ni prav tako izvoljen za iniciacijskega guruja. Tako ali drugače, stvar se mora odvijati naprej. Morajo biti iniciacije ("Ampak kdo jih bo iniciral?"), tudi ko postane jasno, da so tako imenovani iniciacijski duhovniki polni neželenih tendenc--in so nagnjeni h goljufiji ob vsaki najmanjši priložnosti.

V institucionaliziranem gurudomu, političen in socialni napredek (dejanskega religioznega ali duhovnega napredka ni, čeprav obstaja fasada tega, seveda) bazira na tem, če določen iniciacijski duhovnik je ali ni lojalen upravnemu telesu in zdajšnjim političnim tokovom. Včasih je takšna lojaliteta potrebna že za preživetje, kaj šele za napredek v skupini. Vso pridiganje mora biti v skladu s politiko momenta. Boji za moč, kompromis, in pokroviteljstvo določajo kaj je zdaj "in"--in kaj (tudi kdo) je zdaj "out".

Doktrinalne spremembe so narejene z namenom pojasniti neizogibne nepravilnosti. Reforme se pojavijo z namenom uravnati endemične bolezni. Noben član kulta si ne upa govoriti v skladu z improvizirano realizacijo, četudi takšno pridiganje ustreza Resnici, prejeti od pristnega guruja v preteklosti. Vsi predstavniki organizacije morajo najprej razmisliti, kako bo na njihove izjave reagiralo upravno telo in njihovi lojalisti.

Voz je postavljen pred konja v institucionaliziranem gurudomu. Materialne ureditve hierarhije so vse-pomembne, medtem ko so močne resnice kakršnekoli vrste smatrane za nevarne. Kakšna je vrednost v pripadnosti skupini (ki naj bi predstavljala duhovno življenje), če sta znanje in prosvetlitev smatrana za preveč tvegana, da bi bila pomembna? Ni važno kako dobra so nekoč bila vsa jabolka, ko se pojavi ena gnila, kmalu postanejo slabe tudi vse ostale.

Takšna družba se prilagaja sodobnim trendom, uporabnim za privabljanje množic in izboljšanje odnosov z javnostjo. "Rezultati" odločajo kaj je pristno in kaj ne v teh skupinah. Videl boš tudi, da se bo vsak iniciacijski duhovnik (od kulta določen ali izvoljen, da poveča članstvo) vedno skliceval na težo institucije, kot končni pokazatelj njegovega statusa. Skupni materialni rezultati institucijskih shramb, so razumljeni kot pokazatelji Božjih blagoslovov na institucijo. Privržencem je naročeno, da naj nič ne skrbijo--razen da ostanejo na ladji (in je ne majejo).

Ni možnosti za samo-spoznajo v takšni vrsti religije. Vedska literatura jo obsoja. Pristen guru ni nikoli oseba, ki je za potrditev čistosti enostavno dobila žig od institucije. Njegova avtoriteta prihaja direktno od Boga, in se manifestira skozi njegovo osebno realizacijo in čistost. Ne zahteva vdanosti kakršnikoli vrsti slepe lojalitete. Pristen guru zelo dobro ve, da so materialne dobrobiti in vpliv (pridobljeni od kakršnekoli izkrivljene ureditve) vedno pomračene z anarthami--katere morajo subtilno zaplesti vsakogar, ki izkorišča to shemo.

Če napreden spiritualist ali bhakta celo indirektno odobri, privoli, ali tolerira sprejetje nekvalificirane osebe za duhovnega učitelja, v trenutku izgubi svojo čistost. Po tem si bo moral deliti reakcije od takšnih "iniciacijskih duhovnikov".

Pristen guru nikoli ne zavaja svojih učencev na poti do Absolutne Resnice, niti lahko tolerira zavajanje, vršeno z močjo celo njegove indirektne odobritve ali vpliva. Verodostojen guru ne vara na ta način, niti na kakršenkoli drug način.

ŽELVJI REZERVOAR

Duhovno življenje je brez dvoma težko. Vede dalje razkrivajo, da ko oseba postane imitator in poskuša delovati iznad svojih kvalifikacij, je končen rezultat zlo. Seveda, imitator lahko začasno uživa velike materialne dobrobiti, ampak pravi rezultat bo, v končni analizi, slab za vse vpletene--še posebej za njega.

V tej dobi imenovani Kali Yuga, greh, neznanje, in ne-religija pozirajo kot prava religija. Institucionalizirana zabloda dobi svoj trenutek, ko ambiciozne osebe skujejo serijo racionalizacij, ki dosežejo svoj višek, ko nekvalificirane osebe okupirajo položaj iniciacijskega guruja.

Ko kolega nenadoma postane guru, zakaj ne bi njegov tekmec (brat po Bogu) tudi napredoval? Kmalu bosta tekmovala, z namenom pokazati, da zaslužita svoj samo-odobren guru status. V začetku se lahko celo imenujeta realizirani duši in posedujeta ekstravagantne nazive--ampak morata se dokazati z "rezultati". Sedaj, rezultati pomeni ustvarjanje učencev--dajanje iniciacij. Tako, v ta namen te osebe hitro zavzamejo sredstva produkcije: templje, tiskalne stroje, naivne učence ustanovitelja in vse druge podobne ugodnosti.

Njihove napake vedno privrejo na površje. Razkrivajo celo drug drugega (vsaj v začetku). Vsaka želva v rezervoarju uporablja lupino želve pod seboj, da si izbori pot na vrh. Želva uporabljena za stožer gre navzdol. Institucionalni guruji se borijo znotraj meja želvjega rezervoarja. Potem, po škandalih, skujejo kakšno novo politično linijo, in jo okarakterizirajo kot reformo.

Tako se zatečejo k vdanosti tej stranki. Postanejo člani stranke--še posebej če jim uspe priti v upravno telo. To se kaže kot edina rešitev za vse prejšnje katastrofe.

Sčasoma postane cela veriga dogodkov nejasna. Ena plus ena postane tri. Predstavljena je izkrivljena matematika. Včasih je, deloma, celo pravilna. Ker pa je dodana izkrivljeni osnovi, je na koncu rezultat napačen.

Glede na to, postane materialna širitev kulta njegova edina legitimnost, v resnici pa je le te konec. Neznanje postane institucionalizirano in vklenjeno. Kult se razširja površinsko.

Nihče nikoli ne govori o vrnitvi na pravo pot, kljub dejstvu, da se veliko članov pritožuje nad bolehnostjo, ki bremeni skupino. Ko se doseže točka-brez-povratka, je kakršnokoli govorjenje o povratku na pravo pot, smatrano za nič druga kot sovražno propagando.

Na ta način, duhovna in filozofska navodila (katera usmerjajo inteligenco proti a prori duhovnim resnicam in principom) trpijo cenzuro z opustitvijo v teh kultih. Bhakte, ki še vedno pridigajo Absolutno filozofijo, so smatrani za časovno zaostale nezadovoljneže. So izgnani in ignorirani, čeprav, ironično, so edini preostali, ki lahko komu v resnici pomagajo.

Fetiš za tako imenovano iniciacijo, preuveličevanje in prevelika odvisnost od učencev ljubljenčkov, rittvik gibanje, in prevelik poudarek na kongregacionalizmu--to ne sestavlja formule uspešnega gibanja zavesti Krišne za 21. Stoletje. Takšna ureditev je nezadostna. Knjiga Bhagavat ponuja nekaj veliko boljšega kot to; vzemimo njeno zatočišče za nov začetek.

Založniško pravico za vse citate iz knjig Njegove Božanske Milosti A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupade ima Bhaktivedanta Book Trust