English | Hrvatski

ZAVEST KRIŠNE

VAISHNAVA FOUNDATION

Sledeči stopinjam najodličnejšega oznanjevalca zavesti Krišne v zahodnem svetu

NJEGOVE BOŽANSKE MILOSTI A.C. BHAKTIVEDANTA SWAMI PRABHUPADE


Razrešitev Navideznih Kontradikcij

Avtor: Kailasa Candra das

"Nekdo, ki je zadovoljen s tem, kar mu prinaša usoda,
je dostojen osvoboditve od te materialne eksistence."
Šrimad Bhagavatam 8.19.25, verz

Čeprav se o njej ni toliko razmišljalo za časa Šrila Prabhupadove manifestirane pridigarske misije, je razumevanje še posebej ene tattve--s katero so vsi bhakte takrat bili popolnoma zadovoljni-- sedaj smatrano kot "kontradiktorno." Navidezne kontradikcije so se pojavile glede tega, kaj je Šrila Prabhupada rekel glede te ontološke resnice. Razlog za ta žalosten razvoj je bila, in nadaljuje biti, infiltracija neavtoriziranega mnenja v Šrila Prabhupadova učenja.

"Pristen guru ima samo eno mnenje, in to je mnenje, ki ga izraža Krišna, Vyasadeva, Narada, Arjuna, Šri Čaitanja Mahaprabhu, in Gosvamiji." - Science of Self-Realization: Izbrati duhovnega učitelja--Kaj je guru?

"Pravi guru ne bo govoril drugače. Nek guru pravi da, 'Po mojem mnenju, bi moral tako.' In nek drug guru pravi, 'Po mojem mnenju napravi to." To niso guruji; so lopovi. Guru nima "svojega" mnenja. Guru ima samo eno mnenje, isto mnenje kot ga je izrazil Krišna, Vyasadeva, ali Narada, ali Arjuna, ali Šri Čaitanja Mahaprabhu, ali Gosvamiji. Pri vseh boš našel isto stvar." - Lekcija: Kaj je guru?, London, 22 avgust, 1973

"Vendar kasneje so sledili drugačnim mnenjem, kot jim je ukazala Previdnost ... Kakršnokoli mnenje drugačno od mnenja duhovnega učitelja, je brezvredno. Nekdo ne more infiltrirati materialno skovanih idej v duhovni napredek. To je odklon."
- Cc. Adi, 12.8 verz; 12.9, komentar

Kakšno je bilo njegovo mnenje? Vsi zelo dobro vemo, kaj nam je rekel (in nam še vedno govori) skozi svoje komentarje, pisma, predavanja, sobne pogovore in jutranje sprehode. Rekel nam je, da smo vsi nekoč bili z Gospodom Krišno v ljubečem, direktnem odnosu. Rekel nam je, da je sedaj ta resnica prekrita. Rekel nam je, da če ne bomo skrenili od njega, bomo nekega dne lahko presegli spačeno zaznavanje naših čutil, omejeno razumevanje materialnega vzroka, posledice, in okultnega znanja, realizacijo brahma-jnane, in celo začetno srečo popolnega samadhija, da bi dosegli končni blagoslov aprakrta razkritja. Ta blagoslov bi direktno razkril in oživil naš originalen položaj kot večnega ljubečega družabnika Krišne v duhovnem svetu, Goloka Vrindavani. To bi bila divya-pratyaksa, glede na Bhagavad-gito 9.2: Direktno zaznavanje, skozi prečiščena in izpopolnjena čutila, našega večnega Gospoda, Njegovega božanskega področja, in našega izvornega odnosa (svarupa-siddhi) z Njim. Obljuba te večne blaženosti je vzrok, da sedaj nevarna apa-siddhanta nekatere ovira, druge pa nas motivira v naši intenzivni devocijski službi Šrila Prabhupadi.

Ne bi smeli dovoliti nobeni apa-siddhanti da prekrije to, v kar smo verjeli pred njeno predstavitvijo. Da bi bili sposobni zavrniti vse takšne apa-siddhante, moramo videti in sprejeti samo njegovo mnenje. Potem, lahko da bomo nekega dne realizirali, zakaj je njegovo mnenje glede vsega--še posebej na to določeno tattvo--Absolutna Resnica. Biti sposoben sprejeti njegovo mnenje, kakorkoli, to je odvisno od individualne adhikare oziroma sposobnosti.

Če raziščemo vzrok konflikta glede te tattve, bomo vedno našli oseben interes ("strup je osebni interes"). Glede na znatno različnost, od kje ta konfliktna mnenja prihajajo? Da bi bili sposobni to realizirati, moramo najprej doseči pravilno držo. Ta pravilna drža (stanje uma) je, in mora vedno biti, ukoreninjena v sattvi. Sattvična drža vključuje sposobnost prepoznati to, kar je resnično progresivno iz duhovne perspektive. Ta pravilna drža prav tako vključuje negativno držo proti temu, kar se pretvarja kot Zavest Krišne--medtem ko je, v resnici, pristransko "pridiganje," ki služi prekrivanju zavesti.

Pogojene duše ne poznajo Absolutne Resnice. Niso še realizirale brahmana. Sigurno niso samo-realizirane v pravem smislu besede, namreč, niso realizirale Pramatme, da ne govorimo o izvoru Nadduše, Vsevišnje Božanske osebnosti, Bhagavana. Na ta način, pogojene sadhake morajo poskusiti spoznati gradacije oziroma nivoje svojih izvorov avtoritete, ko razrešujejo vse navidezne kontradikcije, s katerimi se morajo nenehno soočati.

Šest sovražnikov uma

"Um je vedno v spremstvu šestih sovražnikov, namreč, pohote, kame, krodhe, made, matsarye in bhaye--to je, pohote, jeze, omame, iluzije, zavisti in strahu." - Cc. Madhya 11.10, komentar

Duhovno življenje je brez dvom težko. Težave prihajajo v različnih oblikah. Ena izmed največjih težav prihaja v obliki, katero zahodni psihologi imenujejo kognitivna disonanca, ki ni ničesar drugega kot interakcija--vedno delujočih si v nasprotju--šestih sovražnikov uma. Moha je iluzija ali zmota, in sammoha pomeni povečanje te zmede. Asammoha, po Bhagavad-giti 10.4, je svoboda od dvoma in zmote. Na ta način, obstaja bistven odnos med dvomom in enim izmed teh šestih sovražnikov uma, to je, moho. Globok dvom, še posebej, razvnema enega izmed teh sovražnikov, namreč bhayo oziroma strah.

Ti sovražni elementi so pogosto odgovor na navidezne kontradikcije znotraj izjav samo-realiziranega duhovnega učitelja. Kognitivna disonanca razvname dvom, kateri vname strah--in včasih krivdo. Da bi se osvobodil tega, se mora bhakta zateči k prisilnemu obnašanju. To je tisto kar kult, ki poriva apa-siddhanto (preko navideznih kontradikcij), išče oziroma pričakuje od svojih potencialnih žrtev.

Eden izvor dvoma je inteligenca. Inteligenca uporabljena v službi Gospodu je buddhi-yoga, in to je naš proces. Ko je integriran v buddhi-yogo, dvom ne samo da nam več ne škodi, ampak nasprotno, pomaga nam. Kljub temu, ta dvom je potrebno razrešiti. Vendar, druga vrsta dvoma je proizvod greha. Greh ima korenine v neznanju, avidyi. Z drugimi besedami, zaradi papa-bij oziroma karma-vasan, je bhakta nesposoben--nima potrebne adhikare--prodreti skozi kognitivno disonanco, ki jo ustvarjajo navidezne kontradikcije.

Prisilno delovanje pogosto sproži zapletenost v vikarmične posledice, ki so zelo nevarne za kogarkoli na poti osvoboditve. Zmedena pogojena duša, vključena v prisilno delovanje, dela napake in si izmišlja različne iluzije glede Absolutne Resnice. Ko so te iluzije potem propagirane naprej, to je varanje. Takšno varanje postane nov standard, kreirajoč neavtoriziran oseben interes. Vikarmične posledice ga pogosto zapletajo v intrige, nezvestobo in prevaro, ponavadi izraženo v obliki vaishnavaparadhe.

Ko nekdo pride do točke, poti ven skorajda več ni.

Na ta način nam buddhi-yoga od samega začetka pomaga, da ne pademo kot žrtve navideznih kontradikcij. Ni kontradikcij v izjavah Duhovnega Učitelja. Stvar je v adhikari: Kvalifikacija oziroma sposobnost za realizacijo Resnice glede tako-imenovane kontradiktorne teme. Proces bhakti ni konfliktna znanost, in ni potrebe po frustraciji ali histeričnih odgovorih, ki so vedno kontraproduktivni.

Če doživljamo kognitivno disonanco, je to zato, ker še nismo razvili potrebne duhovne moči oziroma adhikare, kljub službi, ki smo jo pred tem opravili. Še bolj moramo služiti in zmanjšati moramo naše žalitve. Oživiti moramo držo, ki smo jo imeli v začetku: Kultiviranje sattve, ki nam bo pomagala odstraniti iluzije navideznih kontradikcij.

Sedaj, da bi transcendirali vpliv navideznih kontradikcij, moramo pridobiti boljše razumevanje glede stopenj avtoritete v izjavah Duhovnega Učitelja.

K.U.A.

Poglejmo eden napotek oziroma smernico glede tega:

"Stopnje avtoritete, ki jih lahko podelimo različnemu materialu v VedaBazi, začenši z najvišjo, lahko izgledajo nekako takole:

- Knjige; Pravni dokumenti in podobne listine
- Predavanja
- Pisma
- Pogovori

Še enkrat, to je samo smernica, ne dokončen standard. Pisma in pogovori lahko pogosto dajo pomembno, celo neprecenljivo znanje in smernice, ki jih ni mogoče najti nikjer drugje. In za osebo, kateri je Šrila Prabhupada namenil te besede, lahko da so najpomembnejše besede na svetu."
- Bhaktivedanta Swami VedaBase Front Matter

Bodi pozoren, "Pravni dokumenti in podobne listine" so na najvišjem položaju. Pravni dokumenti so enaki Šrila Prabhupadinim prevodom in komentarjem. Ta izjava je sumljiva. Inherentne pristranskosti ni težko razpoznati. Inherentna pristranskost je zajeta v akronimu: K.U.A., ali če smo jasnejši, "končna upravna avtoriteta."

Udarec nazaj

Preden nadaljujemo, premislimo o udarcu nazaj. Navadno se pojavi v obliki psihičnega blackouta, ki poriva bhakto v devolucijski cikel (pognan z navideznimi kontradikcijami), kot podrobno prikazano zgoraj.

Imeli smo vse razloge, da smo pričakovali, da bo naš članek glede izvora jive povzročil blackout, in nismo bili razočarani. Po predstavitvi članka Podrobnejša analiza šikša guruja, smo prav tako pričakovali udarec nazaj. Kar se nas tiče, vsi ti udarci nazaj na te članke so imeli eno stvar skupno: Bili so bolj intenzivni, osebni, podžigajoči, in ostri, kot pričakovano.

Sedaj, posvetimo se odgovorom neo-Gaudiya kulta na naš članek glede izvora. Ne bomo dovolili njihovi sovražnosti, da nas ustrahuje, ker ima korenine v navidezni drži služenja Čaitanya Vaišnavizma.  Čeprav v začetku inicirani s strani Šrila Prabhupade, so neo-Gaudiya bhakte odgovorili na guru-bhogo sekretarjev na napačen način. Neo-Gaudiya kult je padel v guru-tyago; zapustili so Njegovo Božansko Milost. Odprite svoje oči, prabhuji, in vidite, da porivajo apa-siddhanto, nasprotno Prabhupadovim učenjem glede izvora jive. Zavest Krišne v končni fazi pomeni videti stvari, kot jih vidi Nadduša. Če je način, na katerega mi vidimo njihov antagonizem, skladen z načinom, na katerega vidi On, potem to kaže, da lahko neo-Gaudiye veliko izgubijo, ko bo njihova apa-siddhanta padla.

Porivajo imaginarno interpretacijo jiva tattve, svobodne volje, zlorabe svobodne volje, in inherentne želje duhovne duše, da oživi svojo originalno raso oziroma odnos z Gospodom v duhovnem nebu. Njihov kult sprejema ta nov pogled. Vse kar počnejo, in vse za kar se zavzemajo, bo jalovo, če in/ali ko bo ta imaginacija poražena.

Imajo globoko ukoreninjeno osebno ambicijo, tako so pripravljeni napasti vsakogar, ki predstavlja siddhanto, kakršno je predstavil Šrila Prabhupada. Kljub temu moramo ostati neomajni v naši vdanosti pristni siddhanti--in s tem, ko nadaljujemo s pridiganjem Resnice, to tudi smo. Neomajni ne pomeni nujno svobodni kognitivne disonance. To je zelo težko za neiniciranega bhakto; je težko dosegljivo celo za bhakto, ki je iniciran v paramparo, še posebej za tiste, ki so bili rojeni na zahodu. Kognitivna disonanca se bo zmanjšala z napredkom po lestvici proti brahman realizaciji. Na brahma-nirvani, je ni več.

Kognitivna disonanca in dvom nista eliminirana z reakcijskim obnašanjem--poskušati na silo doseči svobodo od teh dveh z izkoriščanjem manipulacijskih kotov, za namen kapitulacije in Pirove zmage, ki jo takšno začasno zadovoljstvo prinaša.

Onstran prekrivala

Sedanji zahodni svet bhakt vključuje veliko imaginarnih siddhant in osebnih ambicij (znotraj različnih kultov). Vsi prakticirajo jalovo igro. To čenčanje glede "kooperacije" zveni prazno; vse preveč teh okultistov želi posekati opozicijo pri kolenih. To razdrobljeno bratstvo neavtoriziranih kultov in sekt je prestreljeno z lažnivostjo, prevaro, zamegljevanjem, zahrbtnostjo, zvitostjo, aparadho, predrznostjo, cinizmom, in neizprosno tekmovalnostjo. V preobleki brahmanskega bratstva, tukaj dejansko ni nikakršne iskrenosti ali odpuščanja. Tega ne more biti. Ti fanatiki niso sami zadovoljni, kako so torej lahko zadovoljni, ko nekoga zmedejo in ga oziroma jo zapeljejo, da se jim pridruži?

Spuščajo se v besedno žonglerstvo, enostavno da bi ustvarili dvom. Machiavelliansko vodilo, da počni karkoli, kar prinaša rezultat, in skrij resnične cilje, je čvrsto vsajeno v "pridigarski" proces. Satan je hinavec, tvorec ovir. Satan pomeni neznanje. Satan vpliva na privržence, da pridigajo za cilje njegovih veliko bratstev na takšen način, da takšno spreobračanje zgleda kot božansko oziroma iskreno. Ker ni nikakršne Prave Resnice izpod vsega tega "devocijskega služenja," sigurno ne bo nikakršnega odpuščanja za vse tiste, ki se bodo zlomili pod njegovo težo. Če povemo drugače, kdorkoli se pridruži katerikoli izmed teh skupin, ne bo deležen oproščanja, ko se mu bodo v končni fazi zamajala tla pod nogami in bo želel uiti strašnemu vplivu.

Navidezno oproščanje

Samo pristen brahman, pod vplivom praktičnega brahmanskega oziroma satvičnega procesa, lahko dejansko oprošča, dviguje, in prosvetli zmedenega bhakto. To je zato, ker je pristen brahmin dejansko na božanski poti, četudi lahko na zunaj pravi, da ni čisto "pukka."

Tukaj bo navidezno oproščanje nekomu, ki prevara eden neavtoriziran kult in se na silo pridruži tekmecu, toda ne bo dejanske svobode od reakcije. Za kratek čas bo izgledalo, kot da je dvom odstranjen, toda potem bo še veliko hujši dvom--zmeda skoraj neukrotljive vrste--priplaval na površino. Na ta način je od samega začetka bolje, da se ne zapletamo v prisilno obnašanje, tako ne bo potrebe za iskanje odpuščanja za to.

Če nek močan "brat po Bogu" tolče po šibkejšem bhakti, je ta chela v stanju podložne zmede--toda ohrabren je misliti, da ni več zmeden. Ta prevara omogoča nadaljevanje prevare. Gospodarji psevdo-spiritualne vojne, eksperti v umetnosti prevare in odvračanja, niso slabotni. Sprejeli so jarem zavajajoče energije ritvikov, ali neo-Gaudiya tabora, ali fabriciranega, tako imenovanega "ISKCON-a," in nimajo se namena spremeniti:

"Mi vemo, da vso to besedno žonglerstvo prihaja od imaginacije Shankaracarye, vendar kljub temu, ker pripadamo njegovi sekti, to sprejemamo, čeprav nas ne zadovoljuje." Cc. Adi 7.136

Razrešitev Navideznih Kontradikcij

Po veliko raziskovanja in posvečanja temu pomembnemu področju, je tukaj predlog za superiornejše razumevanje teh nivojev. Najnižji nivo na tej lestvici zgleda da je zajet v pismih oziroma pravnih dokumentih, katerih guru ni niti diktiral, niti osebno napisal. Če je pravni dokument ali pismo napisano od enega (ali več) njegovih učencev, in Duhovni Učitelj to podpiše ("odobreno"), je avtoriteta takšnega dokumenta, v primeru očitne kontradikcije, avtomatično premagana s katerim koli drugim dokumentom ali izgovorjeno besedo, katerega oziroma katero je direktno napisal oziroma izgovoril. Brez takšne očitne kontradikcije glede na "odobren" dokument, njegova avtoriteta stoji. To je lahko smatrano kot Avtoriteta Pete Stopnje.

Naslednji, ali drugi najnižji nivo avtoritete, prihaja v obliki besed (bodisi napisanih ali izrečenih) določenemu učencu, glede njegove ali njene specifične situacije. To je še posebej primer, ko je ta učenec v nevarnosti da zapusti Zavest Krišne v celoti, namreč, da izgubi svojo povezavo z guru-paramparo. Imenujmo to Avtoriteta Četrte Stopnje.

Tvoriti umetne nivoje avtoritete Duhovnega Učitelja--med lekcijami in sobnimi pogovori, ali med pismi in jutranjimi sprehodi, ali med temi in prevodi in komentarji v njegovih knjigah--je lahko samo Maya. Kar Duhovni Učitelj direktno reče ali napiše v zvezi s tattvami--v vseh formatih--je bistveno, potentno, in absolutno. Tukaj ne more nikoli biti nikakršne dejanske kontradikcije v katerikoli izmed teh razlag--v kateremkoli formatu--kadarkoli.

Upravna oblika misije samo asistira temu zgoraj omenjenemu bistvu gibanja. Uprava je vedno podrejena bistvu, napredku bhakt v gibanju Zavesti Krišne. Iz te perspektive, naslednji nivo avtoritete je pravna dokumentacija, direktno naročena in/ali napisana s strani Duhovnega Učitelja. To je lahko smatrano kot Avtoriteta Tretje Stopnje.

Kot že pojasnjeno, višji nivo avtoritete je bistvo misije, realizacija transcendentalnih resnic Zavesti Krišne in doseg čiste, realizirane Zavesti Krišne s strani bhakt. Predlagamo, da gurujevo pisanje, govori, pogovori, splošna razlaga Absolutne Resnice, tvorijo ta višji nivo. Tako lahko to imenujemo Avtoriteta Druge Stopnje.

Kakorkoli, najvišji transcendentalen nivo avtoritete je razkrit, ko duhovni učitelj eksplicitno, specifično, in ponavadi na jedrnat vendar detajlen način razloži smisel katerekoli določene tattve ali teme oziroma kontradiktorne stvari. V procesu direktno odstrani navidezne kontradikcije. To je čas, ko najefektivneje razreši težke teme. Njegovi komentarji včasih zajemajo te eksplicitne razlage. Njegova vprašanja in odgovori po predavanju, samo predavanje, sobni ali osebni pogovor, pismo, ali jutranji sprehod, prav tako pogosto vsebujejo takšne eksplicitne razlage. Tako lahko temu pripišemo najvišjo Prvo Stopnjo Avtoritete.

Analogije lahko pomagajo pri osredotočanju na Realnost, tako kot nam osredotočanje na bližnje veje pomagajo videti skrito luno. Kontradikcija pomeni lopov. Da bi premagali in razrešili kontradikcije, uporabimo analogijo odvetnikov in pravoznanstva na sodišču. Vsi zakoni v Ameriki--na nacionalnem, državnem, in lokalnem nivoju--predstavljajo temeljne principe, ki jih najdemo v  Ustavi in Amandmajih. Ali odvetniki citirajo Ustavo ali Amandmaje na sodnih obravnavah? Redko. Ali so zakoni direktno uporabni za določen primer skozi večino razprav? Ne. Namesto tega, odvetniki ustno navajajo dejstva, skupaj s precedensi in mnenji sodišča glede nedavnih razsodb. Dejstva in komentarji na prejšnje verdikte--podpirajoči originalne zakone, uporabne za primer--držijo pravo moč v prepričevanju sodišča za razsodbo v kateremkoli sporu.

Na enak način lahko šastro primerjamo z Ustavo, starodavne komentarje (ponavadi v Sanskrtu) na šastro lahko primerjamo z Amandmaji, relativno nedavne splošne komentarje (vključno s Šrila Prabhupadovimi komentarji) lahko primerjamo z modernimi odločitvami sodišča. Kakorkoli, Šrila Prabhupadove eksplicitne in detajlne razlage (v vseh formatih) na določeno temo lahko primerjamo z argumenti, na katere se odvetniki dejansko zanašajo in jih predstavljajo z namenom prepričati sodnika, da dokončno odloči v njihovo korist.

Tako, s slamico med našimi zobmi, prijazno premisli o tem povzetku glede nivojev avtoritete. Od najvišjega do najnižjega:

  1. Eksplicitne, specifične, in pogosto detajlne razlage na določeno tattvo;

  2. Splošne razlage tattve;

  3. Predstavitve v zvezi z upravo, vključno s pravnimi dokumenti;

  4. Osebna navodila za učence v posebnih okoliščinah;

  5. Dokumenti, ki so jih kreirali učenci, s tiho privolitvijo guruja.

Najvišji nivoji, še posebej Nivoja Ena in Dva, so aktivirani od guruja skozi medij prevodov, komentarjev, javnih predavanj, sobnih pogovorov, pisem in jutranjih sprehodov. Tretji Nivo ni nikoli aktiviran v obliki prevodov in ponavadi ne v obliki komentarjev; pogosto ga je mogoče najti v obliki dokumentov in pisem. Četrti Nivo je ponavadi v obliki pisem, sobnih pogovorov, ali privatnih pogovorov, vključno s telefonskimi pogovori; Šrila Prabhupada je uporabljal ta zadnji omenjen medij bolj malo. Peti Nivo ne potrebuje razlage.

To nas vodi do drugih faktorjev v zvezi s temi petimi nivoji. Ti faktorji so: 1) Kontekst, 2) Skladnost, 3) Kronologija.

Kaj je splošen kontekst kateregakoli verza, komentarja, pisma, ali pogovora? Kaj duhovni učitelj, v skladu s kontekstom, želi poudariti? Navidezne kontradikcije morajo biti razrešene v skladu s kontekstom.

Vse, kar reče guru, je skladno; v njegovi predstavitvi filozofije kot celote je samo skladnost, v vsem kar je napisal ali izgovoril. Ko nekaj izgleda kot kontradiktorno tej složnosti, potem mora navidezna kontradikcija biti razrešena v smislu skladnosti učenj kot celote.

Ko je v ukazu prisotna očitna kontradikcija, potem ukaz, ki ga je guru dal nazadnje, povozi prejšnji ukaz. Kontradiktorna navodila se razrešijo glede na kontekst in kronološko sekvenco, v luči vseh njegovih učenj. Navodila je potrebno soditi po rezultatih.

Gurujeva razlaga je potrebna

Guru parampara je potrebna, da bi razumeli šastro. Na primer, šastra, četudi popolna, je lahko nejasna in zgoščena; najboljši primer za ta princip je Vedanta-sutra. Verodostojen duhovni učitelj je potreben, da bi pojasnil vsak zgoščen verz Vedanta-sutre, kot tudi Upanisad, Puran, Itihas, itd. Na tej osnovi so njegove razlage in komentarji pogosto pomembnejši in, zatorej, višji od originalne šastre same--čeprav so vsi absolutni.

Morali bi se pokesati, ko odstopimo od njegovega sporočila, od njegovega učenja, in od njegovih navodil. Morali bi se pokesati in iskati odpuščanje. Morali bi se družiti samo z bhaktami, ki se tako vedejo. Ne bi se smeli zapletati s katerokoli neavtorizirano bratovščino, katere vse so v procesu spodkopavanja bodisi njegove filozofije ali njegovih navodil. Morali bi jasno videti, kako operirajo. Do te realizacije lahko pridemo tako, da premagamo navidezne kontradikcije in kognitivno disonanco.

Najbolj nedaven Sampradaya Acharya v naši liniji ostaja Om Visnupada Paramahamsa Parivrajakacharya 108 Sri Sriman His Divine Grace A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupada. Naj ta vrhovni učitelj vlije zadovoljstvo v tvoje srce.

OM TAT SAT
. Hare Krišna


Založniško pravico za vse citate iz knjig Njegove Božanske Milosti A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupade ima Bhaktivedanta Book Trust