ZAVEST KRIŠNE

VAISHNAVA FOUNDATION

Sledeči stopinjam najodličnejšega oznanjevalca zavesti Krišne v zahodnem svetu

NJEGOVE BOŽANSKE MILOSTI A.C. BHAKTIVEDANTA SWAMI PRABHUPADE

KAKO LAHKO IMPERSONALNA
FILOZOFIJA STOJI?

(DISKUSIJA O IZVORU JIVE)

Avtor: Kailasa Chandra das

"Vsako živo bitje je originalno privrženo določeni vrsti transcendentalnega služenja, ker je večno služabnik Boga." – Šrimad Bhagavatam 3.9.11, komentar

"Oseba v neznanju o principih religije – katera, zatorej, ni aktivna kar se tiče religije – je veliko boljša od osebe, ki zapeljuje druge v imenu religije, brez ozira na dejanske religiozne principe devocijskega služenja."- Šrimad Bhagavatam 3.9.10, komentar

PRABHUPADA: Če ustvariš umetnega Boga, je veliko bolje da je mrtev, tako da ne more povzročiti še več škode.
BHAKTA: Potem je bolje ne imeti nikakršne koncepcije Boga, kot imeti slabo koncepcijo?
PRABHUPADA: Da, bolje. – Dialektičen Spiritualizem, komentar na Nietzscheovo filozofijo

Ker smo mi vsi jive, ima ta tema o izvoru jive globok pomen za vse nas, ker vključuje vse nas. Ampak ne skrbi me tako zelo za vse nas, kot me skrbi za tebe. Ti osebno si tisti, kateremu je ta članek namenjen.

V tekočem času je svet devocijskega služenja skregan na tri divizije, predstavljajoč vrsto triangulacije Absolutne Resnice. Skoraj vsak bhakta je bodisi vznemirjen od ali dejansko ujet v ta konflikt, kateri je ironično ustrezen–-glede v na to da Mars, planet konflikta in razdora, upravlja število tri. Vsi trije koti predstavljajo filozofsko iluzijo v zvezi z znanostjo o zavesti Boga. Tako, vsak kreira svojo lastno koncepcijo "Boga", kljub dejstvu da nobena od teh zmotnih koncepcij nima nikakršne dejanske vrednosti. Ti si izvorno ljubitelj Boga. Imaš večen in čist in oseben odnos z Njim, in to je edina stvar, ki ima vrednost za tebe.

Kljub temu, Šri Isopanisad nas spodbuja da razumemo principe obeh, Absolutne Resnice in neznanja. Tako ta članek poskuša razsvetliti svoje bralce o teh vplivnih stebrih trikotnika neznanja.

Na tej točki Kali Yuge, osemindvajset let po odhodu Šrila Prabhupade, "resnico" večinoma določa politična moč, birokratski institucionalizem, fanatizem, in, na dnu vseh teh, črna magija. Veliko, če ne večina naših bratov po Bogu, je sedaj prekritih z večjimi zmotnimi koncepcijami. Postali so toliko začarani, da celo smatrajo te zmotne koncepcije za božanske. Tistim, ki so kompletno potopljeni v zmoto, ne more v resnici pomagati nihče drug kot mahabhagavat (celo takšna transcendentalna osebnost lahko da ne more pomagati nekaterim izmed njih). Jaz v resnici nisem tako zelo v skrbeh za njih, ker so zaposleni s porivanjem teh zmotnih koncepcij za svoje lastne izkrivljene interese v škodo vseh ostalih.

Tisti, ki zavajajo druge preko prikrite oblike impersonalizma--ko in če berejo ta članek--bodo imeli malo od njega. Sigurno, nekateri izmed njih bodo postali jezni med branjem, ampak ta jeza jih je pripeljala v njihovo zdajšnjo zmoto, ki je sedaj postala njihova cona udobja. Ta članek ogroža to cono udobja. Vznemirja "harmonijo", četudi se nekateri izmed njih mogoče celo soočijo z originalno jezo (po frustraciji), katera jih je najprej potopila v zmoto.

Njihovi vloženi interesi, kakorkoli, so preveliki, da bi sploh lahko premislili o vrednosti tega članka. Njegove točke jih lahko malo pretresejo in celo njihova inteligenca je lahko stimulirana. Kljub temu, ne bodo premišljevali o kakršnihkoli dvomih, odbijajoči takšne dvome kot proizvode greha. Kakorkoli, njihovi vloženi interesi–-njihovi upadhiji–-so dejanski izvori greha.

Res, dvom pogosto je proizvod greha. Hkrati, na pozitivni strani kovanca, je dvom bistvena komponenta inteligence (buddhi-yoga). Ta dvom je tvoj zaveznik na poti do samo-realizacije in realizacije Boga. Če ta članek pomaga izkoreniniti ta dvom, potem si imel dobrobit od branja.

Od kod smo prišli? Ali si prišel iz ne-raznolike neosebne svetlobe? Sliši se dobro, ali ne? Ima neko vrsto omamnega čara, glede na to, da nimaš nikakršne odgovornosti za svojo zdajšnjo zapletenost v materijo. "Tako ali drugače". Tako ali drugače, padel si v ta materialen svet. Lepo. In sedaj ti je rečeno, da lahko greš nazaj (greš nazaj?) v duhovni svet, in nikoli ne moreš in ne boš padel od tam. Ne samo da ne moreš pasti, ampak celo listje na drevesih duhovnega sveta nikoli ne pade dol.

Poznal sem veliko kvalificiranih in karizmatičnih bhakt, ki so padli kot žrtve skušnjave brez-padca filozofije. Zares, v nekaterih današnjih krogih, je ta filozofija bolj ali manj dosegla prevlado. Kakšna katastrofa je to! Siddhanta mora biti osebna. Kakorkoli, v zvezi z bhaktami, ki porivajo ta prikrit impersonalizem, naj sledim Jezusov izrek: sovraži greh in ne grešnika. Nikogar, ki poriva to filozofijo, ne bom osebno napadel v tem članku.

Nimam iluzij o njenih degenerirajočih učinkih, kakorkoli. Sedanja smer, v katero materialna narava nosi večino svojih bhakt, ni dobra. Veliko drugih bhakt, ki ji ne podležejo (in ti so v pojemajoči manjšini), so vpleteni v enega od drugih kotov konflikta. Z drugimi besedami, ti bhakte imajo prav kar se tiče filozofije v zvezi s padec/brez-padca kontroverze, vendar stojijo zelo napak v zvezi s kakšnim drugim zmotnim standardom. Njihovo porivanje druge vrste odklona zadaja bolečino vzroku Absolutne Resnice, in na ta način dobiva brez-padca na voljo prostrana plodna tla.

Samo uttama-adhikari bi mogoče lahko spremenil vse to. Obstajajo tisti ki pravijo, da je eden ali več mahabhagavatov v sedanjem času aktivnih na tem planetu. Jaz se ne strinjam s tem pogledom, niti se strinja katerikoli drug član Vaishnava Foundation. Zares, eden kot triangulacije, čeprav nenaklonjen naši skupini, je v popolnem skladu z nami, kar se te točke tiče. Glede padec/brez-padca se najbrž ujema z nami v osnovi.

To ilustrira ironijo sedanje situacije. Če bi lahko izvlekel vse dobro in resnično in lepo iz teh treh taborov (kateri izjavljajo, da predstavljajo Gaudiya Vaišnavizem v sedanjem miljeu), bi imel kompleten filozofski paket. V vseh treh primerih, kar vsak od njih pridiga, je veliko bolj prav kot je narobe. Na nesrečo, v primeru vsakega od teh tekmecev, se poriva vsaj nekaj, kar je s poti. Če bi lahko, tako ali drugače, odstranil to zlo, bi se te skupine lahko združile in poenotile za veličasten rezultat, od katerega bi imel dobrobit cel svet. Kakorkoli, samo mahabhagavat bi morda lahko uresničil to transcendentalno vizijo, in, čisto odkrito—glede na svobodno voljo živih bitij—dvomim, da bi celo on to zmogel.

Tako, dokler se mahabhagavat ne manifestira, moramo vztrajati. Zadnji Boga realiziran acharya v naši liniji, Njegova Božanska Milost Šrila Prabhupada, nam je zapustil obširne komentarje na devocijsko literaturo gibanja Gospoda Čaitanje. Na začetku te grozljive dobe, nam je Gospod Krišna zapustil Knjigo Bhagavat. Tako nismo brez zatočišča in nismo brez osnovne tolažbe. Ti ostanki Realnosti so lahko za nas sredstvo osvoboditve. Nudijo nam tudi nekaj duhovne moči, kar se tiče zaščite pred napadi nasprotujočih si neznanj, zajetih v prej omenjeni triangulaciji. Imamo tudi Sveto Ime. Ne bo nikakršnega triumfa na strani kateregakoli od teh treh taborov. Vsak deluje proti ostalima dvema. Ustrezno razbijajo vso zlo, ki ga zasledijo v drugih taborih, in karmična realnost situacije narekuje proti temu, da bi se karkoli od tega kmalu končalo.

Kar se privržencev rittvika tiče, nismo proti njim, ampak, namesto tega, jih razumemo, vemo kako se počutijo in sočustvujemo z njihovim obupom. Kar se pa vodij tega tabora tiče—še posebej tistih, ki so bili dejansko inicirani od Šrila Prabhupade skozi čas njegove manifestirane misije—to je čisto druga stvar. Oni bi morali vedeti bolje.

Na vrhu triangla je sedaj skupina, ki je znorela, zgorela, in, celo v nekaterih primerih nagnala številne bhakte v obdobju več kot dveh desetletij. Lista socialnih napak znotraj te skupine je neskončno mutirajoča, čeprav je bil napravljen opazen, čeravno površinski, napredek v zadnjih letih. Počeli so, kakorkoli, eno hvale vredno stvar skozi zadnji dve desetletji: pridigali so proti brez-padca filozofiji. Iskreno jih hvalim za to. Kakršnekoli svetle točke naj so v tej skupini še ostale, njihovo pridiganje proti prikritemu impersonalizmu mora na vrh liste. Sem konzultiral in celo uporabil nekaj te raziskave pri sestavljanju tega članka.

Ta skupina in rittviki so sedaj zapleteni v ogorčen boj, ki je postal še bolj zaostren zaradi nedavne multi-milijonske dolarske tožbe. Vsaka je nespravljivo nasprotna drugi, še posebej kar se tiče iniciacije. Vendar, ko ta boj postaja vse bolj oster, upam da imata obe skupini dovolj dobrega duhovnega razuma, da ne bosta delali kompromisov z 'brez-padca' taborom. Kakršnekoli bi lahko bile kratkoročne prednosti, na dolg rok bi jima takšen kompromis prinesel samo veliko škodo. Ko se oblaki končno razpršijo z gibanja Gospoda Čaitanje (in to se lahko zgodi, ali ne, za časa našega življenja), bodo strateški kompromisi z absolutnimi filozofskimi resnicami popolnoma obsojeni.

Tisti, ki manipulirajo s takšnimi kompromisi, bodo prav tako obsojeni—in bodo živeli v nečasti. Vzemi kot dejstvo, da 'brez-padca' institucija teži k temu, da požre vsakega od tvojih taborov. To se že dogaja. Prabhupadovo gibanje je v nevarnosti. Ne delaj nobenih kompromisov z njimi. Želiš enotnost? Misliš da boš dobil enotnost s kompromisom? Pogoltnjen boš—to je vse kar boš dobil. 

MONIZEM IN LJUBEZEN DO BOGA
NE GRESTA SKUPAJ

". . .devocijske aktivnosti so resnične aktivnosti, ki vodijo proti koncu Velikega Načrta in nikoli ne motijo uredbe Velikega Načrta, medtem ko vse druge aktivnosti—naj bodo dobre ali slabe—enostavno motijo Velik Načrt." – Theosophy Ends in Vaishnavism, Back to Godhead.

"Predstavitev tega znanja na sistematičen in znanstven način, bo prineslo univerzalen in vzvišen mir. Ampak, . . . neavtorizirani kulti so zrasli kot gobe po dežju in hitro razširjajo svoje nelegitimne črede z naivnimi učenci. Kar nekdo ne razume je, kako vodje teh kultov . . . lahko nenadoma sebe povzdignejo na položaj duhovnih učiteljev. Stvar, ki jo je treba razširjati med ljudmi ni neka poceni sentimentalna izmišljotina, namenjena da jih prevara.
Renunciation Through Wisdom, stran 117

Onstran izmišljanja, obstaja potreba za osebno transformacijo, resnično preobrazbo. Tega ne moremo doseči z zidanjem neke impresivne zgradbe na pomanjkljivi osnovi. Namesto tega, oznanjanje zavesti Krišne mora temeljiti na trdni osnovi Absolutne Filozofije, Absolutne Znanosti – Absolutne Resnice.

Absolutna Resnica je osebna. Jive so del te Absolutne Resnice in so prav tako osebne. Padle so iz osebnega odnosa z Vsevišnjim Gospodom v duhovnem svetu. Samo to je tista osnova, na kateri se lahko nadaljuje prosvetlitev sveta, dosegajoča svoj višek v postavitvi resnično impresivne uredbe. Transformacijska ljubezen do Boga, osebna filozofija zavesti Krišne, mora biti trdno utemeljena od samega začetka.

Za zdaj, kakorkoli, mora poudarek biti na osebni transformaciji. Vsem konfliktnim konceptom (zgoraj omenjenega trikotnika psevdo-devocije) se je treba izogniti na individualni ravni. Da bi uspeli v tem, morajo resni in iskreni bhakte najprej izkoreniniti zmotno filozofijo o neosebnem izvoru, to je, 'brez-padca' filozofijo, katero poriva eden od kotov te trojice. Preden nadaljujemo z dokazi za ta oseben izvor duše, moramo pretehtati pomembnost filozofije v zavesti Krišne.

Zavest Krišne ni umetno nalaganje na um. Čisto devocijsko služenje je večna prirojena pravica živega bitja. Z vdajo, kakorkoli, izkrivljeni filozofiji, nikoli ne boš prišel tja. To je umetno nalaganje na um. 'Brez-padca' filozofija je del prav takšnega izmišljanja. Je produkt pogojenega življenja, ne večnega življenja. Človeški um se mora zbuditi in cveteti v čisti zavesti Krišne. Fanatizem je kontra-produktiven glede na ta cvetoč proces Ljubezni do Krišne.

"Z realizacijo teh transcendentalnih resnic prihaja znanje o dejanski naravi materialne energije v svoji čisti obliki. In ko duhovne realizacije postopoma dozorijo, nekdo doseže naravno distanco do dualnosti materialne narave."
Renunciation Through Wisdom, stran 31

Fanatiki in sentimentalisti nikoli ne dosežejo te distance. Namesto tega, postanejo popolnoma absorbirani v polarnosti in konflikte. Umi takšne kongregacije hitro postanejo skrčeni. Njihovo razumevanje transcendentalne filozofije ostaja megleno. Sebe predajajo navideznim dokazom osebnosti in "rezultatov", zmotno zaključujoči, da je jasnost v Absolutni Filozofiji fantazmagorija.

Šrila Prabhupada, kakorkoli, želi da ti postaneš izobražen. Želi, da to znanje v tebi dozori in se razvije v modrost (vijnana). To željo razdaja kot predstavnik parampare. Nad-duša prav tako želi, da se giblješ v tej smeri, ampak ne bo se vmešaval. Če vztrajaš pri tem, da postaneš fanatik, ti bo pomagal to postati. Če vztrajaš pri tem, da se zakoplješ še globlje v enega od kotov triangulacije devocijskega služenja, te bo preskrbel z večjimi in večjimi racionalizacijami z namenom, da to storiš. To ti ne bo pomagalo postati resnično trden v devocijskem služenju, kakorkoli.

"Brez da najprej pravilno razume znanost o Absolutni Resnici, nekdo ne more razviti trdne devocije do Vsevišnjega Boga."
Renunciation Through Wisdom, stran 30

Napredek na tej poti je omejen, ko si preslepljen s prikritim monizmom. Brez znanja o izvoru jive, namreč, kako si se znašel v tem materialnem svetu, te bo zgrešena ideja neizogibno peljala k zmotni koncepciji o guruju, iniciaciji, čistem devocijskem služenju, itd. Kot je kratko in jedrnato povedal Prabhupada: "Monizem in ljubezen do Boga ne gresta skupaj". Preden razvijemo čvrsto devocijsko služenje, moramo razumeti osnovne gradbene zidake Absolutne Filozofije. Imel boš velike težave z razkrinkavanjem domišljavosti, brez da najprej ujameš Resnico o Izvoru.

Zakaj je Šrila Prabhupada napisal toliko knjig? Kaj je v vseh teh knjigah? Te knjige so od platnice do platnice napolnjene s teistično filozofijo. Če je takšna filozofija tako nepomembna ali postranska, zakaj je Prabhupada tako poudarjal svoje knjige? Ali prevladujejo rituali v njegovih knjigah, v njegovih predavanjih, v njegovih sobnih pogovorih, v njegovih pismih, ali na njegovih sprehodih? Ne, Filozofija. Ali je prevladoval sentiment, ko je Prabhupada pisal in govoril? Ne, Filozofija. Absolutna Resnica, perfektno predstavljena v filozofskem formatu, je dominirala v govorjenju, predavanjih in pisanju Njegove Božanske Milosti.

In izvor jive je bila važnejša tema znotraj vseh teh prezentacij. Ali je Prabhupada poudarjal deljenje svojih knjig, da bi njegovi bhakte prišli do denarja? Ne, želel je, da jih študirajo—da postanejo utemeljeni v znanju—in želel je da ljudje, ki kupujejo njegove knjige, postanejo podobno utemeljeni v znanju.

Drugi govorijo o njegovem tako imenovanem poudarku na "rezultate", ali ti govorijo kako zelo so očarani z nekom, ki jih hvali za doseganje "rezultatov". Rezultatov? Kdorkoli lahko dobi rezultate. Zagnano delaj na čem in dobil boš "rezultate". Izvajaj strogosti in dobil boš "rezultate". Verjemi fanatično v nekaj in dobil boš "rezultate". Obstaja veliko kultov po celem svetu, ki imajo razkošne templje, kristalne katedrale, veliko razširjenost, kolosalne cerkve, sto tisoče privržencev in velike bančne račune. Ali to dokazuje, da katerikoli izmed njih dejansko predstavlja Absolutno Resnico? Ali to dokazuje, da ti katerikoli izmed teh lahko dejansko pomaga postati napreden v duhovnem razumevanju? Ali to dokazuje da, znotraj teh institucij, so vsi privrženci sploh na istem listu, ko se postavi vprašanje o osnovnih filozofskih verovanjih?

Na primer, ena takšna institucija sedaj šteje bilijon privržencev. Njen vodja odkrito obsoja splav, kljub temu polovica njene kongregacije v Ameriki verjame, da je splav dovolj sprejemljiv, da se ga legalizira. Veliko izmed njih jih je celo imelo splav. In kljub temu sodelujejo v vseh verskih ritualih in trdijo, da so ugledni člani kongregacije. In večina jih najbrž misli, da prav tako dobro razumejo filozofijo.

Podobno, kdorkoli lahko vzame zatočišče hierarhičnega aparata Vaišnavske sekte in verjame, da je v dobrem odnosu z Bogom. Identificirajoči se z voditelji, s številom, s posestvi, z božanstvi, z birokratskimi ugodnostmi, z rituali, z odnosi z javnostjo—in, seveda, z iniciacijami—takšni bhakte lahko celo z jezikom služijo "Swami Maharaj-a". Če ne razumejo niti kaj je Prabhupada razkril o izvoru jiva duše, ali to pomeni da Prabhupada dejansko odobrava njihove aktivnosti?

Kot bo ta članek pokazal, Njegova Božanska Milost Šrila Prabhupada ne odobrava ne-avtoriziranega pridiganja prikritega impersonalizma. 'Brez- padca' teorija ni povezana s Končno Realnostjo. Zasledovanje takšne pomanjkljive prezentacije transcendence ne more nikoli biti celovit trud. Razdrobitev individualne zavesti je neizogiben rezultat takšne apa-siddhantske neobjektivnosti.

"Najdemo tudi odnose, ki temeljijo na religioznem verovanju . . . kakorkoli močno da se trudimo privzeti takšne pristranske osebnosti jaza, in kakorkoli poskušamo povečati število teh frakcijskih identitet, bomo ostali neskončno majhni in pristranski."
Renunciation Through Wisdom, stran 27

Težišče je vedno na guruju. Mi smo sledilci Šrila Prabhupade. On ni predstavil svoje verzije Absolutne Resnice; Absolutno Resnico je predstavil takšno kot je. Ta predstavitev se razširja v njegovih knjigah, magnetofonskih trakovih in pismih. Svaril je, da kdorkoli bo prišel (v njegovem imenu) in pridigal njegovim bhaktam, bo moral predstavljati znanje o zavesti Krišne natanko tako, kot ga je on bil predstavil. Če ne, bo posledica kaos. Kaos se je v resnici pojavil. Da, njihova kritičnost ima vrednost, vendar ali predstavljajo transcendentalno filozofijo natanko tako, kot je Šrila Prabhupada milostno oznanjal to Resnico?

Privržencu Prabhupade ni ukazano, da opusti vso pridiganje enostavno zato, ker on ali ona nima popolne kontrole nad čutili, ali ni napredoval do nivoja osvoboditve oziroma realizacije sijaja Boga. Ravno nasprotno, pridiganje je sredstvo za kakršenkoli in ves napredek, s kateregakoli nivoja, vključno z najnižjimi letvicami kanistha-adhikari nivoja. Ampak guru--če je on guru--mora avtomatično predstavljati vsa filozofska načela Vaišnavizma (še posebej Gaudiya Vaišnavizma) natanko tako, kot jih je predstavljal Šrila Prabhupada. Prezentacija Absolutne Filozofije ni pot-in-način opcija. Takšne vrste prilagoditve imajo za opraviti s kulturnimi oziri, uporabo sadhane in podobno. Filozofija zavesti Krišne ni podrejena takšnim spremembam oziroma prilagoditvam. Predstavljena mora biti pravilno.

Če to ne bo tako, bo stanje konflikta ovekovečeno, in dobra sreča celega sveta bo nedosegljiva. Buddhi-yoga v izkrivljeni filozofski prezentaciji večnega sporočila ne obstaja. Niti lahko kakšna inteligentna oseba verjame, da so trije koti sodobne triangulacije (tako imenovane) zavesti Krišne vsi pristni, čisti in kompletni--tako ali drugače. Ko zavržeš diskriminacijo preko neumne teorije yata mata, tata patha ("Vse poti vodijo k Resnici"), postaneš predmet posmeha vseh teh skupin--in vseh bhakt zunaj teh skupin.

V sedanji dobi je prisotno omembe vredno naraščanje interesa za duhovno življenje. To je v glavnem tako zaradi manifestirane misije Šrila Prabhupade, veličastno vpeljane na zahod v sredini šestdesetih. Znanje Bhagavad-gite mora biti avtentično preneseno, vendar, tako dolgo dokler še vedno prevladuje fanatizem, kako se bo ta prenos izvršil? Učenja Gospoda Čaitanje harmonizirajo vse konfliktne koncepte, ko so ta zares sprejeta. Prevzetnost, sektaško nagnjenje, preganjanje, aparadha, izobčenje—in morbidna zaslepljenost oziroma fetiš centriran okrog "iniciacije"—vse to ne more nikoli in ne bo nikoli ustvarilo te harmonije.

Mogoče se bo to spremenilo v toku oziroma za časa naših življenj, mogoče ne. Vsevišnji Gospod v tvojem srcu lahko olajša tvoje bolečine in dvome v trenutku. Sredstvo za to je Sveto Ime v kombinaciji z Absolutno Filozofijo Knjige Bhagavat. Šrila Prabhupada je vsem nam dal to transcendentalno priložnost za prosvetlitev.

Ta članek je v glavnem namenjen temu, da ti pomaga transcendirati eno od teh zavajajočih predstavitev triangla. Izkoristi tukaj prejeto znanje, z namenom potopiti se globoko v ocean Šrila Prabhupadovega božanskega darila--njegove predstavitve Absolutne Resnice v obliki Knjige Bhagavat. Vplivno področje triangulacije je del dobe Kali--vendar ne obstaja navodilo, da moraš ti biti njena žrtev:

"Jive v Kali-yugi so večinoma v odliki neznanja, in, z naraščanjem te odlike, se trikratne materialne nadloge neskončno povečujejo. Tako so ljudje danes prizadeti s kratkim življenjem, nesrečo, izkrivljeno inteligenco, zaspanostjo, boleznijo in veliko drugimi trpljenji."
Renunciation Through Wisdom, page 202

"Chant and be happy". Pravilno razumi poreklo svojega izvora. Ne sprejmi prenagljeno neke "iniciacije". Sigurno, povzročila bo neko vrsto transformacije, ampak to ni tisto kar želimo. Duša se mora vrniti v prvotno stanje z mentalno, emocionalno, intelektualno, in nazadnje duhovno transformacijo, katera je stvar pravilnega razumevanja filozofije zavesti Krišne. Naš guru je poudarjal pomembnost te filozofije, in mi se trudimo prenesti to sporočilo tebi. Resnica deluje tako, da utemeljuje inteligenco (buddhi-yoga), namreč, jo odmotava.

Absolutna Resnica je, da si originalno imel oseben odnos z Bogom v duhovnem svetu. Še vedno imaš ta odnos, čeravno je za časa tvojega začasnega pogojenega bivanja v spečem stanju. Padel si s tega odnosa zaradi žalitve, zlorabe svoje majhne neodvisnosti, zlorabe svoje svobodne volje. Sedaj ti bo Prabhupada, kot shiksa-guru (skupaj z drugimi acharyami), pomagal razjasniti in spomniti te glede vsega tega. Pomagali ti bodo osvoboditi se prikritega impersonalizma.

"Poskusi razumeti to filozofijo. Cel svet je impersonelen. Oni ničesar ne vedo, seveda, pač pa imajo impersonalno filozofijo. KAKO LAHKO IMPERSONALNA FILOZOFIJA STOJI? Vsako individualno bitje je oseba, zatorej mora izvor biti Oseba, adi-purusham." - Predavanje na Brahma-samhito, New York City, 26. julij, 1971.

POSKUSI RAZUMETI TO FILOZOFIJO

"Takoj ko poskusimo postati Gospodar, smo nemudoma prekriti z Mayo. Pred tem smo bili s Krišno v Njegovi lili oziroma zabavi, ampak to prekrivalo Maye ima lahko zelo, zelo, zelo, zelo dolgo obdobje trajanja . . .

. . . Brez da nekdo razvije popolno devocijsko služenje Krišni, se dvigne samo do brahma-sayujye, vendar pade navzdol. Po milijonih in milijonih let držanja sebe stran od Gospodove lile, ko nekdo pride k zavesti Krišne, postane ta perioda neznatna, tako kot sanje. Ker pade iz brahma sayujye, misli da je to njegov izvor, ampak ne spominja se, da je še pred tem bil s Krišno." - Avstralski pogovor objavljen kot Nektar of the Month, BBT Report, januar, 1982

Format za to sekcijo članka je sledeč: iz različnih virov bomo predstavili citate Njegove Božanske Milosti A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupade. Pod večino teh citatov bomo dodali nekaj kratke obrazložitve. Trditev brez-padca teoretikov je, da živo bitje v bistvu ni nikoli imelo nikakršnega osebnega odnosa s Vsevišnjim Gospodom Šri Krišno, ali katerokoli njegovo osebno ekspanzijo. Prabhupada s svojimi izjavami uničuje to zmotno koncepcijo. Mi sprejemamo Šrila Prabhupado kot avtoriteto, kot Boga realiziranega modreca. Večina njegovih izjav na to temo je samoumevnih. Stališče, ki ga predstavlja, je smiselno in je podprto (sekundarno, seveda) z drugimi teističnimi tradicijami sveta. V teh citatih, brez da je označeno drugače, so vsi poudarki dodani.

"Te duhovne duše in vse duhovne duše prihajajo iz Vaikunthe, ampak v teh materialnih svetovih, privzemajo različne vrste teles." - Pismo, 9. julij, 1970

Prabhupada bi lahko mirno rekel, da so duše prišle iz brahmajyotija, vendar izrecno pravi da prihajajo iz duhovnih planetov, ki se imenujejo Vaikuntha planeti.

". . . če je pravilno voden, potem je zlahka poslan nazaj domov, nazaj k Bogu, od koder je izvorno padel navzdol." - Pismo, 20. januar, 1971

Če greš nazaj na neko mesto, potem si nekoč bil tam. To je osnovna logika. Prav tako je v tej izjavi uporabljen prislov izvorno.

". . . mi smo prav tako prišli navzdol iz Vaikunthe pred milijoni in milijoni let. Anadi karama-phale. Anadi pomeni pred kreacijo . . . Prava želja je, kako iti domov, nazaj k Bogu." - Predavanje na Bhagavat-Gito, London, 6. avgust, 1973

Sanskritska beseda anadi je na kratko in jedrnato obrazložena v teh stavkih.
Zloraba te besede je eden od izvorov kontroverze, izzvane od brez-padca filozofov. Še enkrat je jasno utemeljeno, da je živo bitje prišlo iz duhovnih planetov Vaikunthe in je namenjeno, da se vrne nazaj tja.

". . . vsak trenutek lahko pademo navzdol iz Vaikunthe . . . tako celo v Vaikunthi, če želim 'Zakaj bi služil Krišno? Zakaj ne bi postal Krišna?' nemudoma padem navzdol." - Predavanje v Honolulu, 4. julij, 1974 (avtor osebno navzoč)

Sedaj se lahko pojavi dvom, da je Vaikuntha v transcendentalni svetlobi brahmajyotija. Morda je Vaikuntha, o kateri se tukaj govori, v zvezi (posredno) s to svetlobo, prej kot s planeti in osebnimi odnosi tam. Bodi pozoren, v tem citatu, da so motivacije za prihod v materialni svet razložene bolj slikovito. Mistika, da se Vaikuntha lahko nanaša na svetlobo, je razbita v naslednjem citatu.

"On je že padel s planeta Vaikunthe. Padel je v ta materialni svet, in ponovno poskuša napredovati."
- Bhagavatam predavanje v Los Angelesu, 15. junij, 1972

Smisel je samo-umeven.

"Takoj ko poskusimo postati Gospodar, smo nemudoma prekriti z Mayo. Pred tem smo bili s Krišno v Njegovi lili oziroma zabavi, ampak to prekrivalo Maye ima lahko zelo, zelo, zelo, zelo dolgo obdobje trajanja . . .

. . . Brez da nekdo razvije popolno devocijsko služenje Krišni, se dvigne samo do brahma-sayujye, vendar pade navzdol. Po milijonih in milijonih let držanja sebe stran od Gospodove lile, ko nekdo pride k zavesti Krišne, postane ta perioda neznatna, tako kot sanje. Ker pade iz brahma sayujye, misli da je to lahko njegov izvor, ampak ne spominja se, da je še pred tem bil s Krišno." - Avstralski pogovor objavljen kot Nektar of the Month, BBT Report, januar, 1982

Če si v brahmajyotiju, nisi s Krišno v Njegovih zabavah. Brahmajyoti je lahko sekundaren izvor za veliko, ali celo večino nas, po predpostavki (potrjeni v tej izjavi), da nas je veliko doseglo to raven osvoboditve v nekem trenutku skozi čas našega pogojenega bivanja. Tako, na tej osnovi, smo lahko nagnjeni misliti, da je to naš izvor. Kakorkoli, naš prvobiten izvor, "še pred tem", je bil v osebnem odnosu z Vsevišnjo Božansko Osebnostjo. Ta Avstralski pogovor v resnici pokriva bistvo celotne kontroverze in dokončno razpršuje vse dvome--za tiste, ki dejansko imajo vero v učenja Šrila Prabhupade, namreč, filozofijo Absolutne Resnice.

UČENEC: V duhovnem nebu, ko je živo bitje v svojem čistem stanju zavesti… ali na tem nivoju prav tako kaj deluje na njega, kar ga poskuša spraviti v iluzijo?
PRABHUPADA: Da. Tako kot Jaya-Vijaya. Povzročila sta žalitev.
PROFESOR: Ali obstajajo duše, ki so vedno dobre--ki niso neumne, ki ne padejo navzdol?
PRABHUPADA: Večina, devetdeset procentov, te so vedno dobre. Te nikoli ne padejo navzdol.
PROFESOR: Se pravi da smo mi med temi desetimi procenti?
PRABHUPADA: Da. - Sobni pogovor, Los Angeles, 23. junij, 1975

Pomemben koncept o izvorni povzročitvi žalitve v duhovnem svetu, je predstavljen v tem sobnem pogovoru. Primerjava je z Jayo in Vijayo. Primerjava je, v resnici , samo delna. To bo razloženo kasneje v tem članku.

UČENEC: Če Krišna ni želel da pridemo, zakaj smo tukaj?
PRABHUPADA: Da. Ti si prisilil Krišno, da ti dovoli priti . . . Takšna je stvar. Dobiti moraš dovoljenje. To je dejstvo. Toda ko vztrajaš, Bog dovoli. In pridi in uživaj. - Bhagavad-gita predavanje v Melbournu, 27. junij, 1974

Dejansko, živo bitje ni nikoli nadzornik, kdajkoli v času svoje večne eksistence. V resnici, ne kontrolira ničesar. Celo v svojem uporu proti Bogu, mora Bog ustvariti prostor, kamor lahko jiva pride in pozabi svojo dejansko identiteto. Če ti Bog ne bi dovolil pozabiti Ga, ti ne bi bil sposoben pozabiti Ga z lastnim trudom. Živo bitje potrebuje Gospodovo odobritev celo za stvar zapustitve duhovnega sveta in jivinega osebnega odnosa z Božansko Osebnostjo. Brez-padca filozofija je samo še ena pot za pozabo našega izvornega odnosa z Bogom--vse v imenu ponovne vzpostavitve(?) tega odnosa.

"Ko živo bitje oponaša Vsevišnjo Božansko Osebnost, takrat pade navzdol."
- Bhagavatam predavanje v Vrindavanu, 25. november, 1976

To je eden od razlogov, zakaj je učencem strogo ukazano, da nikoli ne oponašajo duhovnega učitelja, čeprav se tega navodila niso vsi držali po Prabhupadovem odhodu novembra 1977.

"V resnici, mi nismo padli. Ne moremo biti "padli". Vendar . . . smo enostavno ustvarili situacijo. Mi nismo ustvarili situacije. Krišna nam je dal situacijo. Ker smo želeli imitirati Krišno, nam je Krišna dal priložnost: 'Prav. Imitiraj'. . . Tako ta situacija, naš stik z materijo, je ravno tako kot sanje. V resnici mi nismo padli. Zatorej, ker nismo padli, lahko v kateremkoli trenutku oživimo svojo zavest Krišne . . . lahko prekinemo ta stik z materijo v kateremkoli trenutku, takoj ko pridemo do točke zavesti Krišne . . . V kateremkoli trenutku se lahko odpovemo temu iluzornemu stanju. V kateremkoli trenutku . . . Takšen je položaj. Mi nismo padli. Mi mislimo padlo. Tako se moramo odpovedati temu nesmiselnemu razmišljanju. Potem smo osvobojeni." - Bhagavatam predavanje v Tokiu, 20. april, 1972

Brez-padca filozofi so naskočili pištolo, posnemajoči guruja. Kako lahko pristen guru predstavi brez-padca filozofijo za splošno zmedo svojih privržencev in sveta na splošno? To je brezvestno. Kako lahko ta impersonalizem stoji?

"Večno pogojen pomeni da ne vemo,  kdaj smo postali tako pogojeni. Ni mogoče odkriti zgodovine . . . Veliko, veliko Brahminih življenj, ne samo eno…" – Predavanje, New York, 9. januar, 1967

Ali začenjaš dobivati sliko o tem, kako zelo pomembno je v resnici pravilno razumevanje tega predmeta? Tako dolgo, dolgo časa smo rotirali tukaj, in kljub temu bomo dopustili tej nesmiselni triangulaciji potlačiti našo priložnost za samo-realizacijo in realizacijo Boga? Naše človeško življenje je preveč pomembno, in pravilno razumevanje te filozofije--še posebej teme o izvoru--preveč bistveno. Brez-padca filozofi radi namigujejo na nitya-badha in anadi z namenom potrditi svoja prepričanja. Biti v materialnem svetu veliko življenj Gospoda Brahme, zlahka napravi razumevanje nitya-badha samo-umevno. Čeprav tehnično ni tako (živo bitje ni večno pogojeno), za vse praktične namene, je tako. "Izgleda kot da smo večno pogojeni. Ker ne moremo odkriti zgodovine oziroma datuma ko smo postali pogojeni, zatorej, tehnično je rečeno večno pogojen. Drugače, živo bitje v bistvu ni pogojeno."
- Pismo, 14. november, 1967

Sporna točka anadi, namreč, njena pravilna pojasnitev, bo podobno obravnavana v sledečih citatih:

"Obstaja zgodovina, ampak tega ni mogoče odkriti. Zato je rečeno anadi . . . Anadi pomeni: adi pomeni kreacija. Kreacija . . . pred kreacijo sem onesnažil to željo . . . " - Bhagavatam predavanje v Bombaju, 1. januar, 1975

Anadi pomeni pred materialno kreacijo, to je vse.

". . . to je nemogoče odkriti. Vaishnavski pesniki zato pravijo anadi karma-phale, kar pomeni, da teh akcij in reakcij nekogaršnjih aktivnosti ni mogoče odkriti, ker se lahko nadaljujejo od enega obdobja Brahminega rojstva do naslednjega." - Bhagavatam predavanje na verz 3.31.44 (datum nejasen)

Brez-padca filozofi trmasto vztrajajo, da interpretacija anadi pomeni "večno". To je ena interpretacija, ampak Sanskritska beseda anadi ni omejena na ta pomen. Na primer, Sanskritska beseda krišna pomeni črn, ampak ta beseda ni omejena na to interpretacijo, kot vsi dobro vemo. Tukaj Prabhupada razjasnjuje, kako mora beseda anadi biti pravilno razumljena v kontekstu padec/brez-padca kontroverze: pred začetkom materialnega časa. To je bilo potrjeno od Prabhupade zelo zgodaj na njegovi misiji znotraj pisma, katerega je napisal 27. oktobra, 1969. V tem pismu pravi: "Po konstituciji, ima vsako živo bitje, četudi je na Vaikuntha-loki, možnost da pade navzdol. Zatorej, živo bitje je mejna energija . . . Čas je tako brezmejen, da pogojene duše izgledajo večno takšne (pogojene), vendar iz filozofskega zornega kota, ne morejo biti večno pogojene." Naš odnos z Božansko Osebnostjo je obstajal pred kreacijo kateregakoli materialnega univerzuma in, kot takšen, pred začetkom materialnega časa. Tukaj ni nikakršne kontradikcije in to je avtorizirano razumevanje Absolutne Resnice. Trditev, da smo izvorno padli iz brahmajyotija, je zdrobljena s strani Prabhupade v sledečem citatu:

"Eksistenca v impersonalnem brahmanu je prav tako znotraj kategorije ne-zavesti Krišne. Tisti, ki so v sijaju brahmana, so prav tako v padlem stanju. Tako ne obstaja vprašanje padca navzdol iz padlega stanja."
Pismo, 13. junij, 1970

Smisel je samo-umeven . . .

"Izvorno smo vsi situirani na nivoju zavesti Krišne, v svojem večnem osebnem odnosu ljubezni do Krišne." - Pismo, 17. november, 1970

. . . in celo še bolj samo-umeven tukaj. Sedaj poglejmo še cel niz teh lahko razumljivih izjav:

"On je padel, to pomeni da je opustil služenje Krišne." - Predavanje v Tokiu, 20. april, 1972

"Majhna neodvisnost, to lahko zlorabimo. Krsna-bahirmukha hana bhoga vancha kare: ta zloraba je vzrok našega padca navzdol." - Sobni pogovor v Mayapuru, 19. februar, 1976

Konec koncev, živo bitje pade navzdol iz duhovnega sveta. Tako kot Jaya–Vijaya. Obstaja možnost . . . četudi si v Vaikunthi, boš padel navzdol, kaj šele v tem materialnem svetu." – Bhagavad-Gita predavanje, 4. julij, 1974

"Ker z neodvisnostjo, lahko postaneš neumen. Drugače, neodvisnost nima smisla." - Sobni pogovor v Los Angelesu, 23. junij, 1975

UČENEC: Ko smo v duhovnem nebu in služimo Krišni, imamo perfekten odnos s Krišno. Kaj nas pripravi do tega, da pademo navzdol v materialni svet, kajti mi že služimo Krišni?
PRABHUPADA: Ker ti želiš pasti navzdol. - Bhagavad-gita predavanje v Melbournu, 25. junij, 1974

V zaključnem delu te razprave bomo raziskali, zakaj je občutek psihološke varnosti, h kateremu se zateka brez-padca filozofija, lažen. Sledeči dve navedbi bosta v zvezi s to raziskavo. Nanašata se na večno resnico, da pogojena duša--ko je enkrat zavrgla svojo pogojenost in zopet pridobila dovoljenje za vstop v duhovni svet--lahko še enkrat pade nazaj navzdol v materialen svet.

UČENEC: . . . tako, če so pogoji v duhovnem svetu tako prijetni in vse je duhovno, kako lahko nekdo postane zavisten na Krišno v takšnih okoliščinah?
PRABHUPADA: To je neodvisnost . . . imaš majhno neodvisnost, proporcionalno, ker si majhen delček.
UČENEC: Ampak v Giti piše: 'Ko enkrat pride tja, se nikoli ne vrne'.
PRABHUPADA: Vendar če želi, se lahko vrne. - Sobni pogovor, Mayapur, 19. februar, 1976

UČENEC: Ko duše, ki niso sploh nikoli bile pogojene . . . ali imajo te tudi neodvisnost?
PRABHUPADA: Da, ampak niso je zlorabile.
UČENEC: Mislim da ste enkrat rekli da, ko enkrat pogojena duša postane popolna in odide iz materialnega sveta in gre na Krišnaloko, možnost za padec nazaj več ne obstaja.
PRABHUPADA: Ne, možnost obstaja. - Pogovor po predavanju na Caitanya-caritamrito, San Francisco, 18. februar, 1967

Čeprav obstaja več točk, ki jih je za pobrati iz teh dveh diskusij, je sedaj potrebno pretehtati samo eno od teh. Če Prabhupada pravi, da živo bitje lahko gre nazaj v duhovni svet in spet pade v materialni svet, potem, logično, živo bitje lahko pade iz duhovnega sveta. Ne pade--ampak lahko. Lahko celo obstaja kak redek primer da pade. Kako lahko pogojena duša to ve? Samo Bog lahko ve, če je ali ni katerakoli duša že kdaj izkusila to opcijo. Ker je mogoče, je padec iz duhovnega sveta utemeljen.

Razmislimo o tem logično. Teoretično, vzemimo da živo bitje "izvorno" pade iz brahmajyotija. To ni tako, ampak zavoljo argumenta, naj bo tako. Sedaj, doseže osvoboditev nazaj v duhovno nebo na duhovne planete. Potem zlorabi svojo svobodno voljo in pade od tam. Kako lahko razlikuješ med tem živim bitjem in drugimi pogojenimi dušami, ki so "izvorno" padle iz brahmajyotija, namreč, ki niso nikoli bile na Vaikunthi?

Tukaj je še nekaj citatov Njegove Božanske Milosti:

"Moj dragi prijatelj . . . ali se ne spominjaš, da si v preteklosti imel zelo intimnega prijatelja? Na nesrečo, zapustil si Mojo družbo in sprejel položaj uživalca tega materialnega sveta." - Šrimad Bhagavatam 4.28.53.

"Ko živo bitje pade navzdol v materialen svet, Vsevišnji Gospod, skozi svojo svamsa ekspanzijo, ostaja v družbi živega bitja. Na ta način se živo bitje lahko nekega dne vrne domov, nazaj k Bogu." - komentar na zgornji verz iz Bhagavatama.

"To pogojeno življenje obstaja zaradi pozabe svojega odnosa z Vsevišnjo Božansko Osebnostjo. Zatorej, brez Gospodove milosti, kako se lahko spet vključi v transcendentalno služenje Boga z ljubeznijo?" - komentar na Šrimad Bhagavatam 3.31.15

"Zatorej, če prakticiramo devocijsko služenje . . . bomo ponovno postavljeni na naš izvoren, naraven položaj in tako bili rešeni." - Šrimad Bhagavatam 10.2.39, komentar

"Zatorej, rase so se izvorno izmenjevale med duhovnim živim bitjem in duhovno celoto, Božansko Osebnostjo." - Šrimad Bhagavatam 1.1.3, komentar

"Ko čista duša želi opustiti služenje Gospoda, da bi uživala materialen svet, ji Krišna sigurno da priložnost za vstop v materialen svet." - Uvod k Šrimad Bhagavatamu (5.14)

V brahmajyotiju ni služenja. To je eden od razlogov zakaj brahmajyoti obstaja: delčki Boga, ki razvijejo maksimalen odpor do devocijskega služenja, imajo prostor kjer lahko bivajo.

"On se mora vrniti k svoji čisti identiteti, v kateri svoja čutila zaposluje s služenjem lastnika čutil." - Šrimad Bhagavatam, 4.24.61, komentar

"Zatorej, cel proces zavesti Boga je namenjen prečiščenju pogojenih aktivnosti čutil in jih ponovno vključiti v direktno služenje Boga."
- Šrimad Bhagavatam, 2.9.39

Ponovno vključiti? Kako si lahko ponovno vključen v "direktno služenje" Boga, če si izvorno prišel iz brahmajyotija ali kakšnega drugega mesta, kjer ni direktnega, osebnega izvajanja devocijske službe?

"Če oživimo naš izvoren intimen odnos s Krišno, bo naše stanje gorja v materialnem svetu olajšano." - Caitanya-caritamrita, Madhya-lila, 20.130, komentar

Vse kar sem bral o brahmajyotiju nasprotuje temu, da bi tam karkoli imelo intimno povezavo s Krišno. Enostavno izničiš svojo osebnost in si poslan tja, v večen položaj lebdečega bivanja brez čutenja.

"Kot je navedeno v Šrimad Bhagavatamu, osvoboditev pomeni ponovna postavitev na nekogaršnji izvoren položaj. Izvoren položaj pomeni nuditi službo Bogu." - Šrimad Bhagavatam, 3.27.1, komentar

Ali, kot je Prabhupada večkrat rekel: "Mi smo vsi bitja zavestna Krišne". Kje je Prabhupada rekel, da je tako govoril z namenom pomiriti našo Krščansko pogojenost? Naši protagonisti včasih odslovijo vse zgoraj nanizane citate z enim samim zamahom, z racionalizacijo, da je Prabhupada pridigal na ta način z namenom, da ne bi odbil zahodnih učencev. Konec koncev, velika večina teh prihaja iz karmičnega ozadja, izhajajočega iz Židovsko-Krščanskih konceptov. Kot ponazorjeno v Miltonovem Izgubljenem raju, ta tradicija uči, da smo mi vsi padli z neke vrste osebnega kontakta z Bogom. Je meglena koncepcija, ampak definitivno vsebuje ta element. Brez-padca teoretiki imajo udobno klavzulo, da se izognejo pojasnjevanju vseh teh kristalno jasnih citatov Prabhupade: enostavno je to napravil, da bi zadržal vse (bivše) Kristjane. Dobra strategija. Ampak kje je ta samo-služeča in udobna racionalizacija potrjena? Ali so vsi naši protagonisti na to temo veliki bralci misli? Z drugimi besedami, ali imajo direkten vpogled v motive mahabhagavata? Ali bolje poznajo Šrila Prabhupado od nas, četudi jih veliko med njimi ni nikoli bilo njegovih učencev?

Potrebujemo nekaj mukhya-vritti, gospodje: potrebujemo nek direkten dokaz. Če imate izjavo, kjer naj bi Prabhupada rekel kaj takšnega, jo na vsak način prinesite na dnevno svetlobo. To bi bilo pogubno, vendar jo prinesite, če jo imate. Če je nimate, potem pravimo, da je ta vaša taktika pridiganja zelo nepoštena.

Za zaključek, Jaya in Vijayev padec ni bil takšen kot naš. Da, napravila sta neko žalitev Kumaram, ampak to je aranžiral Gospod. S tega razloga je lahko rečeno, da sta padla iz Vaikunthe "slučajno". Utemeljevanje brez-padca filozofije s citiranjem Prabhupade ko pravi, "dejstvo je, da nihče ne pade iz Vaikunthe", je enako kot vlivati prečiščen ghee na pepel. Ti ne uživaš svojega odnosa z Bogom v duhovnem nebu in potem, slučajno, stopiš v neko luknjo polno črvov in si tako posesan nazaj v materialni svet. Padec navzdol se ne zgodi na ta način. Mi nismo padli na ta način. In "dejstvo je, da nihče ne pade iz Vaikunthe" na ta način. Izbrali smo zapustiti naš odnos služenja Krišne; zato smo prišli sem dol. Nismo prišli zato, ker bi Bog tako želel; prišli smo sem dol, ker smo sami tako želeli.

Brez-padca filozofi trdijo, da je Prabhupada pridigal "padec filozofijo" z namenom popraviti svoje Krščanske učence, vendar je tu in tam "namigoval", da takšno pridiganje v resnici ne drži. Dalje trdijo, da prejšnji acharye niso pridigali kot Prabhupada, namreč, niso pridigali siddhante, da je živo bitje bilo izvorno s Krišno v duhovnem svetu. Sedaj, v nadaljevanju, bomo izzvali tudi to trditev. 

STANDARDNA FILOZOFIJA in STANDARDNA SLUŽBA

"Nikakršno število planov, niti pet, deset, ali tisoče in milijone let, nam zatorej ne more prinesti stalnega zadovoljstva, brez da in dokler ne privzamemo plana Vsevišnjega Boga in ga iskreno izvršujemo. Temu se reče Standardna Služba."
- Mahatma and The Mahajan, Back to Godhead. Poudarek ni dodan.

"'Izboljšave' delajo ceste ravne, toda druge ceste, brez izboljšav, so ceste genijev". - William Blake

Šrila Prabhupada ni izboljševal filozofije Vaišnavizma, prvotno predstavljenega zahodu s strani Šrila Bhaktivinoda Thakure. Namesto tega, Prabhupada je ponovil to, kar je Thakur govoril. Sigurno, uporabljajoč nekatere subtilne in ezoterične tehnike transkripcije bengalija, nas kar nekaj Thakurjevih komentarjev vodi k brez-padca razlagi. Kakorkoli, prav toliko--dejansko več--jih zelo jasno vodi k razumevanju, da je jiva bila izvorno z Gospodom Krišno v duhovnem svetu, preden je prišla sem. Na koncu, ta tema se lahko zreducira (za nekatere) v kritiko glede Thakurjeve interpretacije bengalija, ali bengali interpretacije njegovega velikega sina Šrila Bhaktisiddhanta Sarasvati Maharaje. Kakorkoli, za bhakte Njegove Božanske Milosti Šrila Prabhupade, je on avtoriteta.

Mi gledamo k prejšnjim acharyam v naši liniji, kot tudi k drugim Vaišnavskim linijam, z namenom podpreti in pojasniti filozofske Resnice, katere Prabhupada nedvoumno predstavlja. To ni žalitev prejšnjim acharyam; zares, bila bi žalitev delati drugače. Šrila Prabhupada je najbližji uttama-adhikari, in njegove knjige so tiste, ki bodo učbeniki za utemeljevanje Absolutne Resnice in njeno zakonito uporabo s strani človeštva za naslednjih 9,500 let. On je sedaj pomemben acharya. Če nekdo dejansko postane Boga-realiziran acharya po Prabhupadi, bo ta vzvišena oseba morala natančno ponavljati Prabhupado. Pot in način se lahko razlikujeta, ampak filozofija Absoluta se ne more razlikovati niti za malenkost. Prabhupada ni niti malo odstopal od Thakurja, in natančni prevodi Bhaktivinodejevega bengalija samo osvetljujejo to transcendentalno resnico.

"Toda v svoji funkcionalni, manifestirani naravi, je jiva prav tako neomejena, čista in večna. Tako dolgo dokler je jiva čista, se tudi njena narava manifestira kot perfektno čista. Ampak ko, preko kontakta z mayo, jiva postane nečista, potem se pojavi deformacija njene prave funkcionalne narave. Postane nečista, brez zatočišča, in vznemirjena od sreče in nesreče. Takoj ko jiva pozabi svojo služnost Krišni, je soočena s potmi samsare".
- Jaiva Dharma, drugo poglavje

Kako lahko pozabiš nekaj, česar nisi nikoli imel? Ali, natančneje, če plavaš naokrog v brahmajyotiju--in ne služiš Krišne--potem kako lahko padeš od tam (izvorno) in pozabiš služnost Krišni, kar naj bi tam bil imel?

Thakur je predstavljal isto stvar kot Prabhupada, in gre celo še bolje:

"Predsedujoč nad Svojo jiva-sakti, manifestira Svojo vilasa obliko Baladeve v Vraji." - Jaiva Dharma, drugo poglavje

Povzetek je očiten. Jiva-sakti pripada Gospodu Balarami. Gospod Balarama je vilasa oblika Gospoda Krišne v duhovnem svetu--v svetu osebnih odnosov (ras) z različnimi oblikami Boga. Za jivo je tukaj nakazano, da je integralen del tega transcendentalnega, osebnega okolja. Nakazano je proti temu, da bi izvorno bilo situirano v stanju anestezije ali susupti v telesu Maha Višnuja. Sigurno, lebdenje naokrog v brahmajyotiju sploh ne pride v poštev.

"Iz znanja o tej sambandha tattvi, smo se naučili da je jiva, s tem ko je pozabila svoj večen odnos s Krišno, padla v ocean samsare . . ."
- Sri Caitanya-siksamrtam, str. 43

"Misel na jivino cit telo, katero je eksistiralo pred njenim kontaktom z materijo, je upravičeno in naravno." - Sri Caitanja-siksamrtam, str. 157

Zavest Krišne je najvišji nadnaraven proces. Ko se živo bitje giblje proti koncu evolucije, postaja zavest Krišne bolj in bolj naraven in celovit proces v mišljenju, čutenju, in aktivnosti. Inteligenca (buddhi-yoga) postane naravno in spontano uglašena z zavestjo Krišne. Ta Thakurjev citat se nanaša na bhakte. Pravi da, za bhakte, je razmišljanje o svojih izvornih odnosih s Krišno naraven proces. Takšno mišljenje je popolnoma upravičeno ("upravičeno in naravno").

"Jiva, ki je v osnovi cit . . . je imela čut za razpoznavanje pravilnega in nepravilnega in tudi čist intelekt za uživanje . . . Imela je znanje, da je Bog Končno Bitje." - Sri Caitanya -siksamrtam, str. 220

"Celo v svojem nepogojenem duhovnem stanju, je jiva neskončno majhna. Nagnjena je biti podvržena spremembam svojega stanja . . . Posveten tok se pojavi simultano z jivino izgubo vsega spomina glede služenja Krišne."
- Jaiva Dharma, poglavje ena

Bili smo v enem stanju, vendar smo bili podvrženi spremembi stanja. Niti najmanj se ne spominjamo našega izvornega položaja, vendar, ko postanemo bhakte--če nismo zavedeni z lažno filozofijo--se ga v toku časa zares lahko začnemo spominjati.

"V svoji pravi naravi je jiva predan služabnik Krišne. Jive, ki so skrenile s te svoje prave narave--zaradi iskanja lastnega zadovoljstva-- so se obrnile stran od Krišne in, kot takšne, postale podvržene kazni." - Jaiva Dharma

Jiva je bila izvorno služabnik--v osebnem odnosu z Bogom v eni od petih ras (oziroma, tehnično, lahko rečeš v eni od štirih višjih ras, ampak na tej točki postajamo že zelo ezoterični). Skrenila je s svojega originalnega odnosa z Bogom. Bolj energično povedano, obrnila se je stran, kar nakazuje na namerno aktivnost odgovornosti in volje. Postala je podvržena kazni za to dejanje upora. Kako lahko postaneš podvržen kazni zaradi padca iz impersonalnega brahmajyotija?

Thakur ima tudi nekaj za povedati glede razumevanja skrivnostnega--in zelo ustreznega sanskritskega pridevnika--"anadi". Brez-padca teoretiki uporabljajo svoje interpretacije te sanskritske besede kot steber svoje filozofije. Anadi je prav tako del dveh zelo znanih in pogosto navajanih citatov:

Krsna bhuli sei jiva anadi-bahirmukha

"Pozabljajoč Krišno, je živo bitje od nekdaj obrnilo svoj obraz stran od Gospoda."
- Caitanya-caritamrita, Madhya lila, 20.108

na karmavibhagad iti can nanaditvat - Vedanta-sutra, 2.1.35.

"Ne-aktivnost, zaradi ne-različnosti. Ne, ker je brez začetka."

V obeh primerih, brez-padca filozofi uporabljajo anadi za potrditev svojih točk. Pravijo, da je živo bitje bilo večno nenaklonjeno služenju Boga. Pravijo da Vedanta-sutra dokazuje, da ni vsak imel enake karme na začetku kreacije, ker sta oboje, karma in zapletenost živega bitja brez začetka oziroma večna. Te točke izgledajo kot neomajne, vendar razpadejo, ko se uporabi pravilna interpretacija anadi v teh tekstih. Thakur pravi:

". . . seme karme leži v matrici jivinega mejnega položaja. Ker je izvor karme znotraj materialnega sveta neizsledljiv, je opisan kot brez začetka."
- Jaiva Dharma

"Služenje Šri Krišne je večna narava jive. Ko pozabi ta odnos, jo prevlada vpliv maye . . . ker se pretekli položaj jive pojavi skupaj z njenim prihodom v ta mayika svet, izsleditev zgodovine njenega padca v okove časa in prostora ne pride v poštev. Od tod pomen izraza bahirmukha, večno nazaj."
- Jaiva Dharma, prvo poglavje

"Ko pozabi Krišno, ima odpor do služenja Krišne, in njegov odpor nima začetka, ker datira pred njegovo inkarnacijo znotraj štirih zidov časa in prostora." - Jaiva Dharma, prvo poglavje

". . . izvor jivine karme, namreč, odpor do Boga, se pojavlja celo pred materialnim časom . . . zato je bila karma označena kot anadi, to je, brez začetka." - Sri Caitanja-siksamrtam, str. 158

Pred tem smo v članku predstavili nekaj Prabhupadovih citatov, kateri, v bistvu, pravijo isto stvar kot je Thakur bil pridigal. Kakorkoli, ponavljanje resnice se nikoli ne obrabi, tako je tukaj še ena potrditev od Njegove Božanske Milosti Šrila Prabhupade glede pravilne interpretacije anadi:

"Ta zunanja energija Boga prekriva čisto znanje o večnem bivanju živega bitja z Njim, toda to prekrivalo je tako trajno, da izgleda kot da je pogojena duša večno v neznanju." - Šrimad Bhagavatam, 2.5.19, komentar

Šrila Bhaktivinodejev pogled na izvor jive se nadaljuje:

"Ko smo zaprti v ječo materialnega sveta, iščemo tisto, kar je bilo v Vaikuntha-rasah." - Prema-pradipa, str. 96

"Kakorkoli, zaradi kontakta z materijo, ujeta duša izgubi spomin o svoji izvorni duhovni obliki v Vaikunthi . . . materialne rase so izkrivljeni odsevi originalnih duhovnih ras duše." - Prema-pradipa, str. 83

Sedaj, lahko se razpravlja, da je Prabhupada bil bolj jasen glede osebnega izvora jive kot Thakur. V luči zadnjega citata (zgoraj), bi nekdo težko trdil, da Bhaktivinode ni jasno pridigal, da izvorno prihajamo iz osebnega odnosa s Krišno. Primerjalna študija se še vedno lahko napravi, a je Šrila Bhaktivinode predstavil eno močno navedbo, katere se je celo Prabhupada samo povzeto dotaknil:

"Jivino ujetništvo se je začelo zaradi njenih žalitev. Izvorna žalitev je jivina pozaba svojega položaja kot večnega služabnika Krišne." - Jaiva Dharma

Mi pademo navzdol zaradi aparadhe. Seme aparadhe najprej vzklije ko pozabimo da smo dasa, dasa, dasa . . . ne Bog, ampak dasa . . . služabnik, služabnik.

Jivera svarupa haya nityera krsna dasa. Poskusite si to zapomniti, prabhuji. Poskusite si zapomniti. Poskusite si zapomniti, ker ste--kot jaz in kot vsi mi--napravili izvorno žalitev. Sedaj se žalitev nadaljuje, in prekriva vsakogar z brez-padca, brez odgovornosti, brez (resnične) svobodne volje, brez končnega osebnega izvora teorijo apasiddhantske aparadhe, onesnažujoča Hare Krišna gibanje po vsem svetu. Jivera svarup haya nitya krsna das, prabhuji. Jivera svarupa haya--dasa, dasa, dasa.

"Jiva je lastnik večne identitete, ki je ekstremno ezoterična in subtilna."
- Jaiva Dharma

Duhovna realizacija je nedvomno težka in subtilna. Najprej jnana, potem vijnana. Ampak jnana mora biti jnana--drugače, bo samo halucinacija, ne modrost. Ezoterična realizacija v devocijskem služenju mora bazirati na standardnem služenju, toda kako lahko obstaja standardno služenje, ko je Absolutna Filozofija izkrivljena v brez-padca predstavitev. Sploh ni tako ezoterično za razumeti, da je Standardna Filozofija Standardno Služenje.

PONOVNO PRIDOBITI PRAVO FUNKCIJO

"Otrok, Bimala Prasad, posnemajoč otroško naravo, je pojedel mangoe brez vednosti svojega očeta." -  Back to Godhead, zvezek ena, del IX, marec, 1952 Članek z naslovom: Paramahansa Sree Sreemad Bhakti Siddhanta Sarasvati Goswami Maharaj

"Namesto prebijanja našega časa tukaj, mi želimo iti nazaj v naše večno bivališče." - Sri Caitanya's Teachings, str. 111

Veliko bhakt v Madhva-Gaudiya sampradaji je navajeno imenovati našega duhovnega učitelja "Svami Maharaj", a ga neradi imenujejo "Prabhupada". Včasih rečejo "tvoj Prabhupada", ali kaj podobnega. Ti bhakte, brez izjeme, vsi slavijo Šrila Bhaktisiddhanta Sarasvati Thakurja z označbo "Prabhupada". Tukaj se vsi strinjamo. S čemer se mi ne strinjamo je, kakorkoli, ali je ali ni Šrila Bhaktisiddhanta dejansko (in izrecno) pridigal doktrino o padcu jive iz duhovnega sveta.

Šrila Bhaktisiddhanta Sarasvati Prabhupada je bil najodličnejši zvezdni astrolog v modernem času (20. stoletje), kot tudi najodličnejši učenjak Vaišnavizma. Bil je dejansko tako učen, da so nekateri deli njegovih angleških zapisov praktično nedojemljivi. Njegova kratka razprava v bengaliju na Surya-siddhanto je kot tour-de-force v ezoterični astronomski znanosti. V veliko svojih zapisih je pridigal akademskim krogom. Ti vrste ljudje, ko proučujejo Vedska ali Vaišnavska učenja, so vedno privrženi Mayavada interpretaciji Ved. Po tem, ko je njegov oče Bhaktivinode napravil velik rez v izrazit sahajiyaism takratnega časa, je mayavada onesnaženje začelo pronicati v Vaišnavska učenja. Moderna doba je bila v razcvetu skozi ero Šrila Bhaktisiddhante, in sofisticirana mayavada (pomešana s tako imenovano bhakti) je postajala vogue.

Šrila Bhaktisiddhanta je moral skrhati in, kjerkoli mogoče, spreobrniti ta vpliv. Tako njegovo plodno pisanje ne vsebuje preobilje navedkov glede osebnega padca jive, ker je ta epistemologija bila interpretirana (s strani sofisticiranega seta) kot retro, padec nazaj v nevarno religiozno sentimentalnost, kar sta oba prezirala in zavrgla. Če je šolsko razumevanje Vaišnavizma v končni fazi vodilo do zaključka, da ni bilo velike razlike med njim in Krščanstvom, bi to nemudoma zavrnila. Šrila Bhaktisiddhanta je moral vzdrževati svojo vez z zahodno sholastiko, in, istočasno, ne delati kompromisov z našimi učenji. Bila je težka naloga, in, primerno Boga-realiziranemu acharyi, jo je opravil perfektno.

Tako, v naši raziskavi, nismo našli preobilje navedkov od Bhaktisiddhante Šrila Prabhupade v zvezi z osebnim izvorom jive. Z drugimi besedami, nismo jih našli toliko, kot smo jih našli pri njegovem slavnem očetu, Bhaktivinodi Thakuri. Ampak nekaj smo jih našli, in, četudi je nekaj izmed teh lahko smatranih za nejasne, so drugi zelo direktni:

"Jiva je atomski delec Krišne. Ko pozabi svojo službo Krišni, je nemudoma zapeljan od mamljive moči maye v tem svetu, katera ga vrže v vrtinec . . ."
- Brahma-samhita, komentar na Tekst 44

Ni služenja v brahmajyotiju, da bi ga lahko pozabil. Prav tako ni služenja v susuptiju, da bi ga lahko pozabil.

"Jive so tiste, ki so navzoče v Njegovih Zabavah. Postanejo navezane na materijo, ko skrenejo od bistva svoje narave, kot rezultat svoje želje za uživanjem. Toda ko duša ponovno . . . pridobi pravo modrost o transcendentalnem področju Boga . . . začenja pridobivati nazaj bistvo svoje čiste narave . . ." - Sri Caitanya's Teachings, p. 323

Ta navedek v tolikšni meri nasprotuje brez-padca zaključku, da ne moremo druga kot čuditi se, kako lahko vdani privrženci Šrila Bhaktisiddhante mislijo, da je on predstavljal njihovo moderno gledišče. Nekdo bi lahko trdil, da je Bhaktivinode Thakur poskušal pridigati zahodni religiozni sentimentalnosti, ampak pisanje Siddhanta Sarasvatija je bilo radikalno drugačne narave. Kako lahko katerakoli razumna oseba racionalizira, da je Šrila Prabhupada Bhaktisiddhanta enostavno prikrojil svojo predstavitev zahodnemu religioznemu umu v tem navedku?

"Ta raven je poznana kot ponovna pridobitev prave funkcije po izteku jetništva v zaporu kot uživalec." - Explorations in Vedantic Truth

Ponovna pridobitev? Kako lahko nekaj ponovno pridobiš, če tega nikoli nisi imel?

Ponovna pridobitev prave funkcije je to, za kar je celoten proces zavesti Krišne namenjen, in brez-padca filozofija je ogromen kamen spotike na dušini poti.

"Lahko gremo nazaj k višji rasi, če smo željni biti večni rasike."
- Sri Caitanya's Teachings, p. 116

Stanje brahmana (lebdenje v brahmajyotiju), ali stanje susupti (ležati uspavan kot pri anesteziji v telesu Maha Višnuja), nista nikoli smatrana za stanje višje rase. Ta navedek se nanaša na nekaj druga, nekaj kar zajema oseben odnos (raso) z Bogom.

"Osvoboditev ni nič druga kot iti nazaj na originalen položaj, namreč, ponuditi svojo službo Večnemu Bitju." - Sri Caitanya's Teachings, p. 116

Vsi bhakte bi se morali filozofsko vrniti na pravo pot in iti nazaj na originalen položaj: Absolutno Resnico, da je živo bitje nekoč bilo v položaju, ko je služilo Boga v osebnem odnosu. Bhaktisiddhanta Sarasvati Thakur je pridigal to, in kakršenkoli drug zaključek je s temi navedbami dokazan kot neustrezen.

Šrila Prabhupada je bil iniciran od Šrila Bhaktisiddhante. Šrila Prabhupada je perfektno predstavljal svojega duhovnega učitelja; oba sta stala za istimi stvarmi. Oba sta pridigala iste Resnice. Jasno lahko vidimo, da sta bila v popolnem skladu na to pomembno temo. Lahko da sta pretvarjala veliko stvari v svojih življenjih, ker bo pridiganje to vedno vsebovalo. Šrila Bhaktisiddhanta, ko je bil poznan pod otroškim imenom Bimal Prasad, se je pretvarjal da je ukradel bhogo (neponujeno hrano), a so njegovi transcendentalni nameni kljub temu bili doseženi s tem dejanjem.

Tako nikoli ne bi smeli poskušati omejevati umov mahabhagavatov. Inteligenca saktyavesh avatarja je iznad naše sposobnosti dojemanja. Ne bi smeli vzeti direktnega pridiganja Absolutne Resnice kot pretvezo. To je prav tako nevarno, kot je neumno. Prabhupada je rekel, da moramo vedeti kdaj naj se smejimo in kdaj ne. Podobno, vedeti moramo, kdaj lahko da je prisotna kakšna transcendentalna zvijača (za duhovni napredek vseh, katerim je namenjena) in kdaj to ni, namreč, ko imamo mukhya-vritti v obliki pridiganja Absoluta naravnost. Te opolnomočene inkarnacije niso nikoli bile navadni ljudje. Niti za trenutek ne bi smeli misliti, da sta bila na kakršenkoli način zmedena--ali vpletena v vrsto metafizične zvijače--ko sta pridigala o izvornem položaju jive in njenem padcu iz osebnega odnosa z Bogom.

"Položaj jive je del tatastha-sakti in lahko uživa, preneha uživati, in se vrne nazaj v svoj izvoren položaj." - Sri Caitanya's Teachings, p. 101

Pekovski pomočnik pravi: "Kupite kruh--je svež iz peči". Tako, lahko bi rekli, da je peč izvor kruha. To ni napačno, čeprav v bistvu to ni tako. Bile so še predhodne stopnje za kruh; njegov prvoten izvor je bilo polje. Za veliko, če ne za večino jiv (kot prikazano pred tem v Prabhupadovem citatu iz Avstralije), je njihov najbližji izvor zelo mogoče bil brahmajyoti. Vsi mi lahko da smo splezali tja in ponovno padli. Pogojena duša tega ne more vedeti. Tako, nekdo lahko reče, da je njegov ali njen izvor v maternici njegove ali njene matere. To ne bi bilo napačno. Toda nekdo drug lahko reče, še pred tem, je njegov ali njen izvor bil brahmajyoti. To bi prav tako bilo zelo ustrezno. Kakorkoli, še celo pred tem, je končen izvor bilo področje Boga, oseben odnos s Krišno. Tatastha-sakti izvorno prihaja iz tega položaja, in Šrila Bhaktisiddhanta Sarasvati Gosvami Maharaj Prabhupada je prav tako komentiral to razkritje:

"Potem, zmeden in prekrit, je padel iz advaya-vaikunthe."
- Vivritti komentar na Šrimad Bhagavatam, 11.2.48

Ta citat je subtilen. Brez-padca filozofi bi ga lahko uporabili za utemeljevanje svoje siddhante, s tem ko bi dali poudarek na "advaya". Brahmajyoti se pogosto imenuje "advaita". Mayavada filozofija Sankaracharye se prav tako imenuje "advaita", in izraz advaya je močno povezan s sanskritskim advaita.

Kakorkoli, pretehtajmo drug izraz: vaikuntha. Prabhupada pravi, da je eksistenca v brahmajyotiju, biti stopljen v brahmajyotiju, v bistvu samo druga vrsta pogojenega življenja. Sri Isopanisad naroča živemu bitju, da prosi Boga za odstranitev takšne realizacije brahmana, ker zakriva Njegov obraz. Na ta način, vaikuntha, dežela Boga, v resnici ni sinonimna z brahmajyotijem.

Ali Šrila Bhaktisiddhanta poskuša nakazati, da je živo bitje bilo izvorno porinjeno navzdol iz bleščeče advaya svetlobe--hkrati izboljšujoč pogojenost svojih privržencev z dodajo izraza "vaikuntha" v to kombinacijo? Ali, verjetneje, je poskušal izboljšati okamenelo pogojenost svojih sholastičnih dobronamernikov--in celo nekaj svojih učencev (ki so postali očarani s to prevladujočo interpretacijo)--s tem ko je vrgel izraz "advaya" v sestavljanko advaya-vaikuntha. To je skrivnosten citat in vidiš lahko, kako subtilna postane debata, ko konzultiramo takšne vrste navedb.

Sedaj, ali lahko ima advaya kakršnokoli povezavo z osebnimi učenji achintya bhedabhede ali visistadvaite--ali Madhvino neposredno dvaito--v našem gibanju zavesti Krišne? Ni nam treba gledati daleč za odgovor. Enostavno se moramo vprašati naslednje vprašanje: kdo je bil odgovoren za pojavitev inkarnacije gibanja zavesti Krišne? Odgovor, seveda, je advaita, kot Advaita Acharya. Tako, če inkarnacija Maha Višnuja lahko privzame ime Advaita v Svojih zabavah z Gospodom Čaitanjo, zakaj ne sme Šrila Bhaktisiddhanta prav tako uporabiti tega izraza, ko nakazuje na duhovni svet?

POT OSTANE VEDNO ENAKA

"Vse osvobojene duše v preteklih časih so delovale s tem razumevanjem Moje transcendentalne narave. Zato moraš ti prav tako opravljati svojo dolžnost, sledeč njihovim korakom."
- Bhagavad-gita 4.15

"Ni mogoče biti nepovezan, a je mogoče biti prekrit" - Šrimad Bhagavatam, komentar na 3.25.13, Bombay, april, 1974

"Nihče si ne more izmisliti nove poti religije, kot je to primer pri določenih ambicioznih osebah." - komentar na Šrimad Bhagavatam 1.8.35, iz Teachings of Queen Kunti, poglavje 18

V prejšnji sekciji je bil predstavljen trden dokaz ki prikazuje, da se Prabhupadov opis izvora jive ne razlikuje od njegovih predhodnih duhovnih učiteljev, namreč Šrila Bhaktisiddhanta Sarasvatija in Šrila Bhaktivinoda Thakure. Kakorkoli, kaj pa duhovni učitelji še bolj nazaj, in kaj guruji v drugih linijah? Ali je oseben izvor tudi del njihove siddhante?

Poglejmo pratisthacharyo Šri sampradaje, Šrila Ramanujacharyo:

atma-svarupa-matrasya prag eva siddhatve'pi karma-bandha vinirmuktaparicchinna jnanadi-svarupasya hy atravirbhava ucyate.

"Tukaj je pojasnjeno, da je specifična oblika jivinega konstitucijskega telesa bila znana, obstoječa v popolnosti. Na osnovi manifestacije te oblike brezkončnega znanja, je jiva osvobojena karmične vezanosti."
- Vedanta-sara komentar na Vedanta sutro 4.4.2

Še posebej pretehtaj del verza prag eva siddhatve'pi. Siddha pomeni popolnost eksistence, še posebej v kontekstu, da je to stanje poznano oziroma manifestirano. Prag pomeni pred tem, namreč, pred časom ko je to popolno stanje manifestirano--ali, bolj precizno in ustrezno, ponovno manifestirano. Duhovno telo ima duhovna čutila. Ta čutila so namenjena za vzajemno izmenjavo z Gospodarjem teh čutil, Vrhovno Osebo.

Njihova prejšnja eksistenca v popolnosti lahko samo nakazuje njihovo prejšnjo aktivnost--drugače, ne bi bilo perfektne eksistence teh transcendentalnih čutil v tem konstitucijskem telesu. Prvi del verza dodaja poudarek na to točko: jiva je obstajala v osebni obliki in osebni čutni popolnosti pred njegovo (oziroma njeno) ponovno manifestacijo te popolnosti ob vimukti, popolni osvoboditvi.

Ali kot pravi Gospod Čaitanja: nitya-siddha krsna-prema. Originalno je duša bila (in je) perfektno aktivna v večnem odnosu ljubezni z Vsevišnjim Gospodom. Šripad Ramanujacharya je v popolnem skladu s tem razumevanjem, kar je dokazano z njegovim komentarjem na zgoraj omenjeni verz Vedanta-sutre.

Večina Prabhupadovih bhakt se spominja, da je konzultiral debelo, zelenkasto knjigo komentarjev na Šrimad Bhagavatam, medtem ko je sestavljal svoj lasten Bhagavat. To knjigo je še danes mogoče dobiti. Na primer, knjižnica v Varanasiju ima kopijo. V osnovi, knjiga vsebuje komentarje različnih acharij štirih sampradaj na vsak verz Bhagavatama. Seveda, niso vsi komentirali vsakega posameznega verza. Začeten komentar je od Šridhar Svamija, in pokazalo se je, da gre za nek prepir med Gospodom Čaitanjo in Vallabho. Ta zabava se dotika naše tekoče teme in odveč je reči, da so ti komentarji imeli vrednost za Njegovo Božansko Milost Šrila Prabhupado, drugače jih ne bi konzultiral.

Eden izmed teh komentatorjev je Šri Viraraghavacharya:

evam svasya guna-traya-karma-bandhbhvam uktva jivasyapi
samsara-banddha aupadhikatvad anitya ity aha soketi.

"Ni karmične vezave treh odlik za Boga, in, v verzu začenjajoč s tarnanjem je rečeno, da jivina vezanost na cikel rojstva in smrti ni večna (anitya), ker bazira na materialnih označbah".
- komentar na Šrimad Bhagavatam 11.11.2

Veliko naših prijateljev v brez-padca taboru je smatranih za napredne učenjake v sanskritu, Vaišnavski literaturi, in študiju siddhante. Sanskrit v tem komentarju ni niti dvoumen, niti nejasen, niti kompliciran. Pomen je samo-umeven. Viraraghavacharya izjavlja da je karmična vezanost anitya. Anitya. Ne večna. Začasna, kot vse drugo skovano v tem materialnem svetu--vključno z brez-padca apasiddhanto.

Še eden komentator Bhagavatama je Šri Vijayadhvaja Tirtha:

nija varnam paramatma-gatim ananda-svarupam ca bhajeta
kinca sa jivah punar avyayo'samvrtah avarana-rahito bhavati.

"Ko doseže cilj, Vrhovno Dušo, služi v svojem lastnem osebnem siju in barvi in v svoji lastni osebni obliki blaženosti. Takrat jiva ponovno doseže svojo neminljivo obliko, popolnoma razkrito in osvobojeno vseh ovir".
- Pada-ratnavali komentar na Šrimad Bhagavatam 8.24.48

Bodi pozoren na "ponovno doseže". Poskušati reči, da punah ("ponovno") ne pomeni, kar tako zelo očitno pomeni, je kot trditev mayavadijev, da aham ne pomeni "jaz". Nekoč smo bili aktivni v osebnem, ljubečem odnosu z Bogom. Ko dosežemo osvoboditev v originalni obliki sijajnega telesa in barve, bomo ponovno aktivno dejavni v tem originalnem odnosu. Proces devocijske službe v resnici pomeni spoznati Krišno: pomeni postati izobražen ([ang.] educated ) o Njem.

Latinsko educare pomeni "odkriti". Odkriti moramo, kar je vedno bilo tukaj in vedno bo tukaj. Odkriti moramo te spomine. Ponovno (punah) moramo odkriti te transcendentalne devocijske izkušnje. To je tisto, kar pomeni spominjati se Krišne. Namreč koncept razodetja, nakazujoč, da nam je Krišna ponovno razodet.

Realizacija je pomembna, toda, glede na to, da niso razumeli niti končnega izvora jive--takšne bistvene točke filozofije--kako lahko naši prijatelji v brez-padca taboru posedujejo kakršenkoli visok nivo realizacije, oziroma razodetja? Upamo, da bo ta članek pomagal malo pretresti nekaj teh spominov, ker mora znanje biti dano vsakomur--vendar v skladu z osebno kapaciteto.

In kaj pa zadnji, a sigurno ne najmanj važen, velik učenjak Jiva Gosvami? On je eden najpomembnejših komentatorjev Bhagavatama in njegove komentarje boš pogosto našel v prej omenjeni knjigi komentarjev. Kaj ima on za povedati na to pomembno temo? Tukaj je njegov komentar na Šrimad Bhagavatam 11.11.3:

vastuto nitya-mukto'pi pratitito 'nadi-baddha
iti yugapad ubhayatvam ghatata ity arthah.

"Hkrati, oboje je izparljivo: jiva je večno osvobojena v trajni obliki in vezana je brez začetka."

Sanskrit anadi-baddha pooseblja popolnoma isti koncept kot nitya-badha; sta absolutno ne-različna v pomenu--in nista zelo različna niti v sanskritu. Prabhupada je bil pred tem citiran v zvezi s konceptom nitya-badha ("Večno pogojen pomeni, da ne vemo kdaj smo postali pogojeni na ta način. Ni mogoče izslediti zgodovine."). To je pravilen kontekst za razumevanje Šri Jiva Gosvamijeve uporabe anadi-baddha, v navezujočem se komentarju.

Smatrani smo za večno pogojene, ker ta pogojenost traja že dolgo, dolgo časa. Zgodovine se ne da izslediti. Zgodovina zelo mogoče sega v čas pred kalpo tega Brahme. Zgodovina naše pogojenosti sega v čas pred materialno kreacijo:

"In nekateri izmed njih, tisti ki niso primerni za življenje v duhovnem svetu, so poslani v ta materialen svet." - Predavanje, Buffalo, 23. april, 1969

Ta cirkulirajoč zmoten argument je bil tako dolgo v modi v našem gibanju, vendar ga moramo mi, tako ali drugače, zaustaviti. S tem ko napačno interpretiramo Jiva Gosvamijev komentar, uničujemo šastro. Mentalna spekulacija je resen greh. Jiva Gosvami bi moral biti razumljen samo v skladu s tekočim acharyo v njegovi liniji. Lahko pa, kakorkoli, uporabimo filozofsko spekulacijo (tattva-jnanartha-darsanam, Bg.13.12). To je želeno. Lahko poskusimo razumeti, v okviru Prabhupadove interpretacije nitya-baddha, kako je jiva istočasno večno osvobojena v svoji duhovni obliki in nitya-baddha (za vedno pogojena v kontekstu materialnega časa).

Ni razloga, da se stvar smatra za rešeno. Če nečesa nisi dokazal, tega ne moreš uporabiti kot dokaz za argumentiranje druge zadeve (cirkularna logika). Nikoli ne bi smeli priti do zaključka s takšno brezvredno metodo. Prabhupada nam pove, kaj pomeni nitya-baddha, in nas še dalje informira, da smo vsi padli iz osebnega odnosa z Bogom v duhovnem svetu. Šrila Bhaktisiddhanta in Šrila Bhaktivinoda Thakur se skladata s tem zaključkom. Prav tako Ramanuja, Viraraghava in Vijayadhvaja-tirtha. In prav tako Jiva Gosvami.

Vse osvobojene duše so delovale s tem razumevanjem v preteklosti. Ambiciozne osebe bi morale prenehati poskušati skovati novo filozofijo v imenu Vaišnavske siddhante, kot je to stvar pri izvoru duše. Standardna filozofija je potrebna za izvajanje standardne službe, in namen in konec sta enaka: ponovna vzpostavitev osebnega ljubečega odnosa z Gospodom Šri Krišno.

POUČUJEŠ LAHKO TOLIKO, KOLIKOR SI SPOSOBEN

"Vsevišnja Božanska Osebnost je poznana kot bhava-grahi janardana, ker jemlje samo bistvo bhaktovega stališča . . . Tako, tudi če bhakta, na zunaj, mogoče ne izvaja polne službe, če je znotraj iskren in resen, Gospod kljub temu z dobrodošlico sprejema njegovo služenje. Tako je Gospod znan kot bhava-grahi janardana, ker sprejema samo bistvo nekogaršnje devocijske mentalitete." - Šrimad Bhagavatam 8.23.2, komentar

"S to mentaliteto služenja, bo Bog Sebe razkril . . . ustvariti moraš situacijo--postaviti se moraš v situacijo--v kateri bo Bog razkrit." - Popolna vprašanja, popolni odgovori, Pravi cilj življenja

"Ali vidiš, korupcija je del nas, samo bistvo vseh nas." - Gorky Park, 1983

Kaj je bistvo bhaktove mentalitete, če on ali ona sprejme brez-padca? Globoko znotraj, v samem bistvu, kako je mogoče izkoreniniti sovraštvo do Boga? Kako je mogoče, da tukaj ni sovraštva do Boga, če nekdo verjame, da ni osebno odgovoren za prihod v to področje terorja, gorja, začasnosti? Zlo-je-vrhovno bo nadaljevalo preganjati vse tiste, ki so okuženi s takšno prikrito obliko impersonalizma.

Če nismo povzročili izvorne žalitve, katera nas je poslala sem iz duhovnega neba, potem kako lahko v končni fazi sprejmemo odgovornost za naše bivanje tukaj? Smo v očitnem stanju korupcije. Ta pokvarjenost je prisotna zaradi naše izvorne izdaje Boga v duhovnem svetu, naše inicialne aparadhe. Kot je Prabhupada rekel, "Vso sovraštvo se začne na vrhu". Zares, ta izvorna izdaja je bistveno povezana z našim sedanjim stanjem korupcije, do točke da sta, za vse praktične namene, neločljiva kvaliteta. In najhujša kvaliteta je, kvaliteta katere se moramo, po besedah Friedrich Nietzschea, "otresti se enim skomizgom te golazni, ki bi se zakopala globoko v druge".

V tem materialnem svetu, se moramo osvoboditi intrig, zahrbtnosti in izdajstva skozi preizkusno periodo, z namenom ponovno vzpostaviti naš odnos z Bogom. Vzrok bo vedno ostal v posledici, in posledica bo vedno demonstrirala vzrok. Samo pomisli na vse strahotne posledice v Hare Krišna gibanju, odkar je Prabhupada odšel. Če jih analiziraš boš videl, da so vse bazirale na izdaji zaupanja. Kot takšno, je to okolje bilo diametrično nasprotno tistemu, v katerem se ustvari mentaliteta služenja, situaciji v kateri je Bog lahko razodet zaupljivemu bhakti. Namesto tega, zaupanje je bilo potolčeno in naivni bhakte zbiti od intrige, zahrbtnosti in izdaje, so po tej izkušnji ostali močno razklani (vse do danes!).

Mi smo ponovili, kar je Prabhupada rekel, iz njegovih posnetkov, njegovih pisem, in, da, iz njegovih knjig. Ponovili smo, kar so njegovi direktni predhodni guruji rekli na to temo, kot smo to prebrali v njihovih zapisih, v njihovih knjigah. Ponovili smo od acharij, celo predhodnim njim, glede na njihove zapisane komentarje v Knjigi Bhagavat. Kaj več še lahko napravimo kot to? To je proces: poslušati in potem ponoviti:

BOB: Ampak sedaj vi ne sprejemate informacij direktno od Krišne. Prihajajo skozi nasledstvo učencev iz knjig.

PRABHUPADA: Tukaj ni razlike. - Popolna vprašanja, popolni odgovori

Siddhanta je bila utemeljena, in brez-padca ni ta siddhanta. Tukaj lahko obstaja samo bizarna oblika služenja, izhajajoča iz bhaktove ujetosti v muke brez-padca. Vsevišnji Gospod zelo dobro pozna bistvo vseh naših služnih mentalitet. Naše filozofske koncepcije (in zmotne koncepcije) reflektirajo to skrito služno mentaliteto--ali, vzajemno, druge (navadno impersonalne) mentalitete. Najpogubnejši efekt brez-padca apasiddhante je njena omamljajoča in zahrbtna moč, da ohranja izvoren greh--nagnjenost k izkoriščanju in korupciji--pri življenju, s tem ko ne prepoznava vzroka njegove eksistence. Težko je izkoreniniti aparadho, v katero niti ne verjameš.

Nikakor se ne moremo osvoboditi tega grozljivega mesta tako dolgo,

dokler bomo dovolili, da ta impersonalizem stoji.

Založniško pravico za vse citate iz knjig Njegove Božanske Milosti A.C. Bhaktivedanta Swami Prabhupade ima Bhaktivedanta Book Trust